»Na srečo me je Zveza slovenske podeželske mladine dobesedno porinila na svoja izobraževanja in vključila v aktivnosti, na katerih sem pridobila ogromno kompetenc, z njimi pa tudi samozavest,« nadaljuje. Danes je Urška Skube, ki je vmes presedlala na študij kemijske tehnologije, predsednica Društva podeželske mladine Suha krajina, obenem pa tudi vodja področja neformalnega izobraževanja in mladinskega dela pri Zvezi slovenske podeželske mladine.
»Društveno delovanje me je hitro pritegnilo. Začeli smo aktivno delati, motivirati mlade okoli sebe, pridobivati nove člane, jih seznanjati s tem, zakaj je pomembno, da so v društvu. Veselim se vseh novih izzivov, predvsem pa mi je pomembno, da se imamo pri udejstvovanju fino, da se spoznavamo in gradimo nova zavezništva, nova prijateljstva,« pravi Urška Skube.
Iskanje koruze v kupu sena
Poleg številnih aktivnosti za »zagovarjanje podeželja« v društvu skrbijo tudi za športne in kulturne aktivnosti v svojem lokalnem okolju ter sooblikujejo posvete in srečanja za mlade. Prirejajo delavnice in izobraževanja, s katerimi želijo vzbujati pripadnost podeželju in podeželje promovirati. »Udeležujemo se tudi dogodkov drugih podeželskih društev, skrbimo za povezovanje društev po vsej Sloveniji, prirejamo kmečke igre, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico organiziramo kviz Mladi in kmetijstvo ter znotraj Zveze organiziramo tudi izbor inovativnega mladega kmeta,« našteva Urška Skube.
»Vesela sem, ker nas čedalje več ljudi in organizacij prepoznava za pomembnega deležnika oblikovanja okolja, v katerem živimo – podeželja. Priložnost za delovanje nam dajejo tudi druge inštitucije, druga društva, pa tudi osnovna šola, s katero v zadnjem letu veliko sodelujemo.«
Urška Skube pravi, da se vedno bolj usmerjajo v delovanje z otroki iz vrtca in šole. »Verjamemo, da morajo že zelo majhni otroci začutiti srčni utrip podeželja in kmetijstva. Tako smo na osnovni šoli lani prvič pripravili delavnice, na katerih smo učence seznanjali s pomenom kratkih prehrambnih verig: od kod prihaja moka, od kod prihajajo jajca … Pripravili smo jim tudi kmečke igre, ki so se jih včasih igrali naši predniki. Recimo: postaviš vedro na tla in tečeš okoli njega, ali pa v kupu sena iščeš koruzni storž, ki ga nato otrebiš. To je bilo včasih pomembno opravilo, ki ga danes, ko imamo toliko tehnologij, v bistvu sploh več ne poznamo. Je pa lahko še zmeraj prijeten, zabaven in enostaven način preživljanja prostega časa, pa še nekaj se naučimo ob njem.«
V času epidemije so pri Društvu podeželske mladine Suha krajina ves čas vzdrževali stike prek digitalnih orodij in skušali izvesti kar največ aktivnosti: a ni isto kot v živo. »Komaj čakamo, da se življenje vrne v stare tirnice. Nobena tehnologija ne more nadomestiti živega stika z ljudmi, ki je naša osnovna motivacija pri delu. Ko vidiš, da imajo sodelujoči mladi na obrazu nasmeh, ki govori, da se radi družijo in pridružijo našim aktivnostim … Neprecenljivo,« pravi Urška Skube.
Podeželje ima potencial!
Prav v času epidemije se je mnogo ljudi prvič zavedlo, kako pomembno vlogo ima slovensko podeželje. »Na žalost se tudi mi, ki živimo na podeželju, pogosto ne zavedamo, kakšen potencial ima naše okolje. Pri nas pogosto primanjkuje infrastrukture, dobrih povezav, kar je bilo v času epidemije še posebej očitno. Že na prvem malo bolj oddaljenem hribu imaš težave z internetom; šolanje na daljavo je bilo za mnoge učence s podeželja veliko težje kot za tiste z urbanih območij. A obenem so se prav zdaj na podeželje zgrinjale trume ljudi iz večjih mest, k nam so hodili na sprehode, oddih, pa tudi po hrano,« opaža Urška Skube.
Trenutek so pri Zvezi slovenske podeželske mladine izkoristili za posebno akcijo, ki je spodbujala potrošnike, naj kupujejo hrano pri svojem lokalnem kmetu. »Vsi tako radi govorimo o onesnaževanju, zdravju in lokalni pridelavi, jamramo, kako nimamo dostopa do sezonskih slovenskih živil, obenem pa ne podpiramo stvari, ki jih imamo pred nosom. Nikoli ne stopimo do bližnjega kmeta, da bi nabavili stvari, ki so tam na voljo. Slovenski kmetje res ponujajo ogromno izdelkov. Zato se nam je v časih, ko so mediji poudarjali manko uvoza iz Italije ali Španije, zdelo pomembno, da promoviramo slovenske stvari: ljudi smo želeli opomniti, da ne obstajajo samo pridelovalci zunaj države, ampak da imamo pridelovalce tudi doma, zelo pogosto že za prvim vogalom sosedove hiše,« pojasnjuje Urška Skube.
»Zdi se mi pomembno, da kmetijsko politiko približamo širši javnosti. Vsi govorijo, koliko subvencij je na voljo, a kmetje, še posebej na majhnih in družinskih kmetijah, nimajo vedno tistega časa, da bi bili vsak dan po tri ure pred računalnikom in prebirali sklepe in razpise. Manj birokracije in več razumevanja … Ko bodo odločevalci stopili en korak naproti kmetom, bodo mogoče tudi kmetje razumeli, da morajo stopiti en korak naprej. Male družinske kmetije imajo ključno vlogo pri trajnostnem razvoju slovenskega podeželja, razvito podeželje pa koristi vsem – tistim na podeželju in tistim v mestih. Prav je, da se povežemo in da skupaj razvijamo potencial, ki ga slovensko podeželje zagotovo ima,« vabi Urška Skube.
