Z iskanjem sistemskih rešitev se danes ukvarja v združenju Srebrna nit, ki ga je Biserka Marolt Meden s številnimi somišljeniki ustanovila, potem ko se je pobliže srečala z delovanjem domov za starejše (v enem od njih je bivala tudi njena mama) in potem ko je v njih slišala ogromno zgodb pretresenih svojcev, razočaranih nad organizacijo oskrbe starejših pri nas. Spoznala je, da je starizem huda težava sodobne družbe, ki bo morala najti voljo in pogum, da v svoji sredini spodbudi iskren in odločen dialog o pomembnih vprašanjih preživljanja zadnjega življenjskega obdobja vseh svojih članov, tudi o vprašanju dostojnega končanja življenja, ki udejanja pravico do dostojne smrti.
»V združenju Srebrna nit že tri leta glasno opozarjamo na hude težave pri obravnavi starejših na vseh ravneh, predvsem na zastarele in škodljive kadrovske in prostorske normative v domovih za starejše. Kar se je dogajalo med epidemijo korona virusa, je le vrh ledene gore, ki je priplaval na površje, potem ko je to področje finančno, strateško, kadrovsko, prostorsko in operativno podhranjeno že desetletja, kolikor je med drugim minilo od gradnje zadnjega državnega doma za starejše pri nas. Kar zmrazi me, ko zdaj slišim, da moramo za nove nastanitve spodbuditi podeljevanje zasebnih koncesij. Skrb za starejše mora biti javna stvar! Javni servis. Gre za naše skupno dobro,« pravi Biserka Marolt Meden.
Za strokovnost je tudi jedilnica dobra
Obstajajo vrata pisarn, jedilnic in dnevnih sob, ki se zmeraj, ne glede na letni čas in na življenjsko obdobje, odpirajo za delovanje nevladnih organizacij. Takšna so tudi vrata pisarn, jedilnic in dnevnih sob Biserke Marolt Meden, dolgoletne poslovne direktorice Pediatrične klinike v Ljubljani, ki je med drugim več let skrbela za izhajanje revije Otrok in družina.
»Zmeraj sem delovala tako: ko sem opazila težavo v nekem segmentu družbenega delovanja, sem se oglasila in začela iskati rešitve,« pripoveduje. »V začetku devetdesetih so se v moji službeni pisarni vzpostavljali in srečevali številni odbori, društva in humanitarne organizacije. Unicef, Slovenska filantropija, Odbor za Materinski dom, Odbor za novo Pediatrično kliniko … Zdaj sem upokojena, moja družina je kar velika, zato imamo veliko jedilnico, v kateri se dobivamo tudi s kolegi iz združenja Srebrna nit.«
Da med pogovorom tu in tam zazvoni zvonček iz pečice, je pri Biserki Marolt Meden stalnica, ki je spremljala tudi nastajanje tega besedila. »V združenju smo se striktno odločili, da vsi delujemo prostovoljno. Drugega društvenega prostora nimamo, a je jedilnica prav dobra, večino dela pa tako ali tako opravimo na daljavo: društveni elektronski naslov se šibi od komunikacije. Med nami je veliko zares vrhunskih strokovnjakov, kar je v teh dneh očitno treba znova poudariti. Koliko ljudi je zaposlenih na nekem društvu in kakšno je društveno stanje na bančnem računu, ne pove nič o strokovnosti predlogov, akcij in pobud tega društva. Ogromno nevladnih organizacij deluje tako kot mi: na prostovoljni osnovi, a s popolno strokovno predanostjo.«
»Naše osnovno vodilo je, da nikoli ne kritiziramo v prazno. Zmeraj, v vsakem javnem pismu, ob vsakem nastopu v medijih in na vsakem sestanku z odločevalci, damo na mizo konkretne, utemeljene predloge za izboljšave, ki temeljijo na strokovnih ali življenjskih izkušnjah naših članov,« poudarja Biserka Marolt Meden. »Pogosto se nam zgodi, da se na nas s svojimi težavami obračajo svojci, ki so se pred tem že obrnili na ministrstva ali na urad Varuha človekovih pravic. Rečejo – na ministrstvu ali pri Varuhu so nas napotili na vas. Pravijo, da boste pomagali.«
Svojci, oglasite se!
Med pomembnejšimi zahtevami združenja Srebrna nit je že dolgo enotno ministrstvo za starejše. »Ena od težav urejanja dolgotrajne oskrbe ter zdravstvenega in socialnega varstva pri nas je prav dejstvo, da je področje razdrobljeno med več ministrstev, ki si nujna vprašanja podajajo kot vroč kostanj. Enotno ministrstvo za starejše bi bilo nujno tudi s simbolnega vidika – živimo v starajoči se družbi in urejeno socialno in zdravstveno varstvo potrebujejo vse generacije. Nujno potrebujemo tudi varuha starejših, ki bo spodbujal medgeneracijsko sožitje in opozarjal na diskriminatorne prakse,« našteva Biserka Marolt Meden.
V združenju Srebrna nit z velikim pričakovanjem spremljajo nastajanje novega urada za demografijo, ki je ena od točk koalicijske pogodbe trenutne vlade. Predvsem pa spodbujajo svojce starejših oseb, naj se v javnosti oglasijo s svojimi izpovedmi. »V času epidemije so se opogumili mnogi, ki jih je obup pripeljal do odločitve, da svoje izpovedi javno objavijo. Že dolgo spodbujamo ljudi, naj ne molčijo, naj se postavijo za svoje ljubljene starše, stare starše, prijatelje in znance z imenom in priimkom. Ne gre za obtoževanje zaposlenih v domovih za starejše ali za škandaloznost. Gre za željo po spremembi: za nujnost ukrepanja. Pravi čas bi bil že včeraj, že pred desetletji, no, zdaj je pa res skrajni čas,« je prepričana Biserka Marolt Meden.
