Trumpova administracija je v sredo sporočila, da je dan poprej ameriškemu kongresu poslala seznam držav, ki da leta 2019 »niso v celoti sodelovale v protiterorističnih prizadevanjih ZDA«. Na črnem seznamu so se znašli Iran, Severna Koreja, Sirija, Venezuela in Kuba, ob tem pa ameriško zunanje ministrstvo izpostavlja, da je Kuba prvič po letu 2015 opredeljena kot »nepopolno sodelujoča država«, potek ko jo je predsednik Barack Obama umaknil s seznama držav, ki naj bi podpirale terorizem. To ameriško »certificiranje« oziroma etiketiranje držav kot »nepopolno sodelujočih« temelji na ameriškem zakonu o nadzoru izvoza orožja, ki prepoveduje prodajo ali izdajo izvozne licence za varnostno opremo in storitve, kar za Kubo sicer nima praktičnih posledic, saj že več kot šestdeset let ne kupuje orožja v ZDA. »Namen je seznaniti javnost in mednarodno skupnost, da te države ne sodelujejo v celoti v prizadevanjih ZDA v boju proti terorizmu,« navaja State Department v sporočilu kongresu.
Kolumbija kot izgovor
Uvrstitev Kube na seznam upravičujejo s trditvijo, da je lani na otoku bivalo deset pripadnikov kolumbijske gverilske skupine Nacionalna osvobodilna vojska (ELN), ki so v Havano pripotovali leta 2017 zaradi mirovnih pogovorov s predstavniki kolumbijske vlade. Pogajanja je prekinil aktualni kolumbijski desničarski predsednik Ivan Duque po bombnem napadu na policijsko šolo v Bogoti januarja 2019, v katerem je umrlo 22 oseb, 60 policistov pa je bilo ranjenih. Kolumbijska vlada je za atentat okrivila pripadnike ELN in zahtevala izročitev celotne gverilske pogajalske delegacije, ker naj bi bila odgovorna za to dejanje.
Kubanska vlada, ki je bila posrednik v mirovnih pogovorih, je njihovo izročitev zavrnila, kar State Department zdaj predstavlja kot dokaz »pomanjkljivega sodelovanja z ZDA« v boju proti terorizmu. »Glede na to, da ZDA vzdržujejo trajno varnostno zavezništvo s Kolumbijo in z njo delijo pomemben protiteroristični cilj v boju proti organizacijam, kot je ELN, kubanska nepripravljenost za uspešna pogajanja s kolumbijsko vlado dokazuje, da Kuba ne sodeluje z ZDA v podporo Kolumbiji,« je izjavilo ameriško zunanje ministrstvo. Washington je poleg tega obtožil Kubo, da daje zatočišče v ZDA obtoženim za politično nasilje, in kot primer navedel Joanne Chesimard, ki je zaradi uboja policista v New Jerseyju leta 1973 na FBI-jevem seznamu najbolj iskanih oseb.
Stvarnih razlogov za vrnitev Kube na ameriški črni seznam ni
Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla je v sredo obsodil vnovično uvrstitev Kube med države, ki ne sodelujejo v protiterorističnem boju, in to prav zdaj, ko poskuša State Department utišati primer oboroženega napada na kubansko ambasado v Washingtonu 30. aprila letos. Izpostavil je, da ZDA ignorirajo dejstvo, da je Kuba podprla in sponzorirala mirovna pogajanja med kolumbijsko vlado in Revolucionarnimi kolumbijskimi oboroženimi silam (FARC), ki so se uspešno končala s podpisom mirovnega sporazuma leta 2016. O državljanih ZDA, ki so pred časom poiskali zatočišče na otoku, pa je Parrilla zatrdil, da je Kuba že leta 2014 pojasnila, da nihče ni bil obtožen za terorizem, tistim, ki so potrjeno zagrešili kaznivo dejanje v ZDA, pa so sodila kubanska sodišča in jih ustrezno kaznovala.
Uvrstitev Kube na seznam ni slučajna, prihaja po večmesečnih grožnjah Bele hiše z uvrstitvijo Kube med države, ki po mnenju Washingtona sponzorirajo terorizem, kar bo verjetno naslednji korak Donalda Trumpa, ki si od nastopa predsedniške funkcije prizadeva izničiti Obamove dosežke.
