Novembra 2017 je javnost razburila novica o incidentu v osnovni šoli Kamnica pri Mariboru. Učiteljica gospodinjstva naj bi se nasilno obnašala do dveh učencev. Ravnatelj je povedal, da je ravnanje priznala in obžalovala in da se je učencema opravičila. Sam ji je izrekel opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. V šolo je prišla inšpekcija, pa tudi policija, saj je bila vložena kazenska ovadba, ki ji je sledil še obtožni predlog. Zaradi kaznivega dejanja grožnje je bila lani na mariborskem okrajnem sodišču obsojena na pogojno kazen. Njen zagovornik se je pritožil, višji sodniki pa so sodbo razveljavili in odredili novo sojenje. To bi se lahko začelo že v kratkem.
Po takratnem pisanju Večera naj bi učiteljica gospodinjstva med uro dva učenca šestega razreda »pograbila za lase in ju začela grobo vleči, ju pri tem potisnila na kolena, nato spet dvignila kvišku in oba z glavama večkrat udarila enega ob drugega«. Pri tem naj bi šolarjema izpulila tudi nekaj las. Nemir v razredu naj bi nastal, ko sta starejša učenca med pomivanjem posode od prejšnje ure komentirala, kaj da leži v pomivalnem koritu. To naj bi pritegnilo pozornost šestošolcev, ki so se začeli zbirati okoli pomivalnega korita. Učiteljica naj bi zagrabila šolarja, ki sta bila »najbliže oziroma najbolj radovedna in vztrajna«. Starši učencev so takrat navajali, da je šolarjema povzročila »hude telesne bolečine, ju ponižala in grozovito prestrašila«. Pa tudi, da so za incident izvedeli slučajno in precej kasneje, zato so ravnatelja obtožili, da je incident poskušal pomesti pod preprogo.
Napake v sodbi
Na mariborskem okrajnem sodišču so jo lanskega avgusta obsodili zaradi kaznivega dejanja grožnje in ji izrekli pogojno kazen dva meseca zapora z enoletno preizkusno dobo. Kar pomeni, da ji ne bi bilo treba iti v zapor, če v enem letu ne stori novega podobnega kaznivega dejanja. Podrobnosti iz obtožnega predloga in vzrokov za obsodilno sodbo nam ni uspelo izvedeti. Sodišče smo zaprosili za sodbo, običajno jo je namreč na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja mogoče dobiti, čeprav v anonimizirani obliki. Torej brez imen, priimkov in drugih osebnih podatkov vpletenih. Toda sodišče je našo prošnjo zavrnilo, ker je bila sodba na višjem sodišču razveljavljena in odrejeno novo sojenje. Kot so zapisali, bi posredovanje razveljavljene sodbe lahko škodovalo dokaznemu postopku na novem sojenju. Poseglo naj bi tudi v ustavno zagotovljeno domnevo nedolžnosti, po kateri tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler mu ni krivda ugotovljena s pravnomočno sodbo.
Kakšna kazen je bila učiteljici izrečena, je sicer mogoče ugotoviti iz javno dostopnega spletnega iskalnika po zbirkah sodne prakse: poleg pogojne kazni je bilo odločeno, da mora plačati še stroške kazenskega postopka in 9,20 evra sodne takse. Na takšno odločitev se je pritožil zagovornik in predlagal, naj jo višje sodišče oprosti ali pa sodbo vsaj razveljavi in odredi novo sojenje. Višje sodišče je predlogu sledilo in se odločilo za drugo možnost, saj je v sodbi našlo kar nekaj napak.
Ustrahovanje in vznemirjanje
Kot so zapisali višji sodniki, je izrek sodbe nerazumljiv in v nasprotju sam s sabo. Iz opisa kaznivega dejanja je razbrati, da je učiteljica želela učenca ustrahovati in vznemiriti ter da sta se zaradi njenega ravnanja počutila ogrožena in prestrašena. Pri tem pa v sodbi ni jasno utemeljeno, zaradi česa sta se tako počutila. Kot opozarjajo višji sodniki, je namen storilca v smeri ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca zakonski znak kaznivega dejanja grožnje, tako da mora biti razviden in zajet že v opisu kaznivega dejanja.
Prav tako je napačen zaključek sodišča, da sta se pisna izjava in ustni zagovor obdolženke razlikovala – v resnici med njima ni bilo bistvene razlike. V prvostopenjski sodbi piše, da sta dve priči potrdili, da je učiteljica enkrat udarila skupaj z glavama učencev. V resnici pa je ena od obeh prič povedala, da o tem ni prepričana oziroma da je to prebrala v medijih, čeprav se ni zgodilo. Okrajno sodišče naj bi bilo nedosledno, ko je navedlo, da učiteljica ni oporekala temu, da je storila kaznivo dejanje. »Obdolženka je zgolj priznala, da ju je zlasala, ne pa tudi udarila z glavama skupaj,« so zapisali višji sodniki.
Vse te kršitve so bile zadosten razlog za razveljavitev sodbe, tako da drugih pritožbenih argumentov obrambe niti niso več preverjali. Okrajno sodišče bo moralo na novem sojenju kršitve odpraviti, presoditi še o drugih pritožbenih navedbah ter ponovno odločiti o krivdi.
