Da slovenski gostje, ki v hotelih ustvarijo zgolj pet odstotkov nočitev, ne morejo rešiti blejskega turizma, je jasno vsem skupinam blejskega turističnega gospodarstva. Vendar pa jih turistični delavci na Bled kljub vsemu vabijo s številnimi ukrepi.
Na bodo nižali cen
»Skrb občine je sicer usmerjena predvsem na okoli 8.000 občanov, vseeno pa so slovenski gostje pri nas vselej dobrodošli,« pravi župan Bleda Janez Fajfar in med ukrepi za privabljanje gostov izpostavlja brezplačna parkirišča. Tako se bo, kot dodaja direktor občinske uprave Robert Klinar, do nadaljnjega dalo brezplačno parkirati pri osnovni šoli, pod Betinovim klancem in na spodnjem parkirišču Blejskega gradu. »Skupno bo za obiskovalce Bleda na voljo okoli 150 brezplačnih parkirnih mest, na ostalih parkiriščih pa sistem parkiranja in plačevanja parkirnine ostaja nespremenjen,« opozarja Klinar.
Ne nižanje cen, pač pa za isti denar ponuditi več, je po besedah direktorja Turizma Bled Tomaža Roglja skupni dogovor vseh turističnih ponudnikov na Bledu. Do takšnega zaključka so prišli s tesnim povezovanjem, ki je za izhod iz krize nujno, poudarja in dodaja, da vsi deležniki računajo na izdatno pomoč države. Že zdaj je jasno – tudi sredi letošnjega poletja bo na Bledu marsikaj drugače, kot je bilo doslej. Denarne in druge omejitve preprečujejo izvedbo že utečenih organiziranih javnih prevozov do zanimivosti v okolici, ki jih je zagotavljala kartica Gost Bleda. Namesto tega pa bodo gostom, ki bodo večkrat prenočili na Bledu, s kartico zagotovili več dejavnosti in storitev, kakšno od njih celo brezplačno. Tako se bodo gostje z Bleda vrnili zadovoljni, meni Rogelj.
Povezali so se v neformalne zadruge
Prav pri storitvah, kot so prireditve, doživetja v naravi, športne dejavnosti na Straži, vožnja s fijakerji ali pletnjo,.. in podobno, se bo izpad tujih gostov najbolj poznal. Kot pravi predstavnik te skupine Jaka Bassanese, so že doslej nekateri od njih beležili zgolj en odstotek slovenskih uporabnikov. Zato so se ponudniki povezali v neformalne zadruge, da bi lažje preživeli. Če gre enemu zelo dobro, drugemu pa zelo slabo in propade, to za pestrost ponudbe namreč po njegovem ni dobro. Povezali so se tudi s ponudniki namestitev in za posamezne ciljne skupine oblikovali celostne ponudbe bivanja in doživetij.
Sicer pa napovedi rezervacij za to poletje niso ugodne, pravijo tako hotelirji kot zasebni sobodajalci. Po besedah Mitje Blažiča iz hotela Ribno je rezervacij v hotelih junija zelo malo, za poletne mesece pa računajo na 10 – 30 odstotno zasedenost, vendar se odpovedi rezervacij v glavnem tujih gostov kar vrstijo. Tako bodo verjetno hoteli poleti delovali v omejenem obsegu. Podobno je tudi pri zasebnikih, je opozoril Gašper Špec in dodal, da je za mnoge od njih oddajanje nastanitev vir preživetja. Brezplačna parkirišča pa bodo zagotovo privabila dodatne obiskovalce gostinskih lokalov, meni predstavnik gostincev Jani Klemenčič. Slednji po njegovem upajo tudi na pomoč države, da bodo lahko zaposlene obdržali - sam je potreboval kar 11 let, da je osnoval zahtevnim gostom ustrezno ekipo kuharjev in natakarjev.
