Drevenškova je v današnji izjavi medijem pojasnila, da stomatološka klinika ni bila zaprta v času epidemije, pač pa so opravljali posege, ki so bili nujni, neodložljivi oz. bi pomembno poslabšali ustno ali sistemsko zdravje bolnika. So pa v marcu so opravili slabo tretjino programa, ki bi ga sicer, aprila pa še manj.
Od ponedeljka, ko je v praksi spet dovoljeno opravljati vse zdravstvene in zobozdravstvene storitve, ki so zastale v času epidemije, pa so povečali obseg dela.
"Zdaj bomo delo lahko nadaljevali v samostojnih ambulantah in zelo omejeno v ordinacijskih ambulantah. Številka, kakšen delež bolnikov bomo lahko po novem obravnavali, pa se razlikuje od oddelka do oddelka - od tretjine do dobre polovice ali dveh tretjin glede na prejšnji obseg. V celoti pa bomo lahko obravnavali približno polovico manj bolnikov v istem času," je dejala.
Zdaj večinoma na preglede in storitve kličejo tiste bolnike, ki so obstali na sredini zdravljenja v začetku epidemije ali pa so čakali na prvi pregled oz. prvo zdravstveno storitev. "Po pregledu napotnice oz. zdravniške dokumentacije ocenimo, da je njihovo zdravstveno stanje tako, da jim moramo prednostno poklicati. Ti imajo prednost tudi, ko se naročajo novi bolniki," je pojasnila.
Rešitve še ni na mizi
Bolnike pokličejo in jih naročijo, potem pa dan pred napovedanim terminom spet preverijo njihovo zdravstveno in epidemiološko stanje, znova pa to preverijo tudi ob vstopu v kliniko. Čeprav so bolniki povečini veseli, da se vnovič zaganja zobozdravstvena dejavnost, pa so imeli tudi primere, ko so obisk odklonili, zlasti marca in aprila.
V tem trenutku še ne ve, kdaj bi lahko obravnavali vse bolnike, katerih obisk je v času epidemije odpadel, saj se niti ne ve, kakšna bo epidemiološka slika in kako se bodo lahko obravnave spreminjale. "Če bi pa upoštevali sedanji način dela, bi izpad lahko nadoknadili v pozni jeseni z zelo povečanim obsegom dela in povečanega števila ur v ambulantah," je ocenila.
Dervenškova meni, da bo epidemija vplivala na poslabšanje ustnega zdravja prebivalstva, saj zagotovo vsaka odložitev zdravstvene storitve pomeni poslabšanje tako ustnega kot sistemskega zdravja. Je pa težko zdaj oceniti, v kakšni meri in kdaj se bo to pokazalo.
Sicer pa poudarja, da so bile čakalne dobe v stomatologiji velik problem še pred epidemijo. "Bolniki so med epidemijo zelo potrpežljivo čakali na nova stanja, situacijo in tudi zdaj ne opažamo še prevelikega števila pritiskov. Seveda, pritiski so že, znano je, da naj bi stomatologija delala v večjem obsegu in nekateri niso zadovoljni, da to še ne pomeni njihov obisk na naši kliniki," je dejala.
Velika skrb za stomatološko kliniko pa je zaščitna oprema. "Zaščitne opreme ni dovolj, je primanjkuje. Zaloge imamo za približno en teden," je pojasnila. Opremo pridobivajo sproti in si ne upajo pomisliti, da je ne bi dobili.
