V primerjavi z lanskim obdobjem je od januarja do aprila v ljubljanskem kliničnem centru namreč izpadlo približno 5000 operacij, 71.000 ambulantnih pregledov, 1000 preiskav magnetne resonance in okoli 1200 preiskav CT.
"Ob spremenjenih pogojih dela ob zagotavljanju varnosti zaradi grožnje novega koronavirusa, ko v istem času opravimo manj storitev kot prej, je nemogoče pričakovati, da bomo ves program realizirali v celoti," je ob robu današnje seje sveta zavoda v izjavi za medije poudaril Poklukar.
Program sicer poskušajo nadoknaditi z dodatnimi ambulantami ob vikendih, a vse to predstavlja dodaten strošek za zavod. Poklukar je zato opozoril, da bi bilo treba ponovno ovrednotiti cene zdravstvenih storitev.
Vpliva epidemije na čakalne dobe še ni mogoče oceniti
Po njegovih besedah trenutno tudi še ni mogoče oceniti končnega vpliva epidemije na čakalne dobe. Generalni direktor ob tem računa tudi na razvoj novih zdravstvenih storitev, pa tudi telemedicino in okrepljeno sodelovanje med vsemi nivoji zdravstva.
Osrednja slovenska bolnišnica je v prvih treh mesecih letošnjega leta sicer poslovala v rdečih številkah v višini nekaj več kot 16 milijonov evrov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je izguba povečala za približno 13 milijonov evrov, glavni razlog za tak poslovni izid pa je razglasitev epidemije v marcu.
"Z obžalovanjem ugotavljamo, da smo še februarja videli luč na koncu tunela v smislu poslovne in finančne sanacije, seveda še ne v tem letu. S to epidemijo pa so nam poskočili nenadejani stroški, obenem pa se nam je zmanjšal prihodek," je danes pojasnil predsednik sveta UKC Ljubljana Jože Golobič.
Zaradi nerealizacije programa so bili nižji tudi načrtovani prihodki. Teh je bilo za dobrih osem milijonov evrov manj od pričakovanih, medtem ko so bili celotni odhodki višji za skoraj 11,5 milijona evrov, predvsem na račun izplačila dodatkov in nakupa opreme za potrebe epidemije. Po Golobičevih besedah računajo, da bo del teh stroškov povrnjen iz proračuna.
