Potem ko je Združenje lige NLB (1. A moške lige) konec marca s soglasjem vseh 12 klubov prekinilo domače državno in pokalno tekmovanje za to sezono, se je takoj zapletlo pri iskanju rešitve za sezono 2020/21. Na mizi sta bila dva scenarija: po prvem zadnjeuvrščena Maribor in Izola ne bi izpadla iz lige, vanjo bi prišla najboljša iz 1. B lige (Slovan in Ljubljana) in imela bi 14 klubov. Po drugem bi Štajerci in Primorci izpadli, napredovala bi kluba iz Ljubljane in liga bi ostala takšna kot v zadnjih letih, 12-članska.
Sklep je dobil rdečo luč
A po vroči razpravi je takrat dvanajsterica s potrebno dvotretjinsko večino (osem klubov) odločila, da v tej sezoni nihče ne izpade, v 14-člansko ligo pa prideta Slovan in Ljubljana. Zapletlo pa se je pri sistemu izpadanja in napredovanja po naslednji sezoni: neposredno naj bi izpadla zadnja dva (13. in 14. mesto), še dva (11. in 12.) pa bi za obstanek igrala z najboljšima dvema iz 1. B lige. Tako bi ligo spet skrčili na 12, a bi najboljša iz 1. B lige ostala brez neposrednega napredovanja. Sklep prvoligašev je bil pogojen, kajti za uresničitev je potreboval še potrditev združenja 1. B lige.
»Če združenji ne bosta našli skupnega jezika, bo morala odločati skupščina RZS kot najvišji organ,« je pojasnil predsednik RZS Franjo Bobinac. Združenje 1. B lige je prižgalo rdečo luč, kajti po besedah predsednika Marka Premca bi to pomenilo, da si nobeden od najboljših dveh iz 1. B lige ne bi mogel priigrati zasluženega neposrednega napredovanja, ampak le prek kvalifikacij z najslabšima prvoligašema. Prvoligaškemu združenju ne diši, da bi po naslednji sezoni izpadli kar štirje, zato je na ponedeljkovi videokonferenci sprejel kompromis. Vsaj dve sezoni bo imela liga 14 klubov: v naslednji 12 sedanjih prvoligašev (v ligi ostaneta Maribor in Izola), Slovana in Ljubljano, po sezoni 2020/21 pa neposredno izpadeta najslabša dva in ju nadomestita najboljša iz 1. B lige. Po dolgih letih ne bo končnic za prvaka in obstanek, ampak bodo odigrali le 26 krogov rednega dela po dvokrožnem sistemu.
Lampret: To je medijski umor
Sklep je bil spet sprejet z dvotretjinsko večino: zanj je glasovalo osem klubov (Celje, Gorenje, Ormož, Krka, Koper, Slovenj Gradec, Maribor, Izola), proti štirje (Ribnica, Trimo, Dobova, Loka). To je obudilo trditve o reševanju Maribora, ki je zasebno, poslovno in politično povezan s sedanjo vladno garnituro in strankami, med glavnimi štajerskimi zavezniki pa se omenja RK Slovenj Gradec. Predsednik koroškega kluba je Samo Lampret, direktor podjetja Acron, dobavitelja zaščitnih mask. Pomoč pri reševanju Maribora (tam je ključni človek Kristijan Petek, brat Boruta Petka, nekdanjega tajnika v Janševem kabinetu, njun oče Stanislav je Janšev odličen prijatelj in skupaj igrata tudi golf) naj bi pomagalo Acronu, da je z Zavodom RS za blagovne rezerve podpisal bogato pogodbo.
Toda Samo Lampret (v Acronu je zaposlena tudi mama obrambnega ministra Tonina) je v časopisu Ekipa to zavrnil: »To je osebni in poslovni medijski umor mojega podjetja.« In še to: predsednik združenja prvoligašev, ki je vztrajalo pri širitvi na 14 klubov, je Sebastjan Gergeta, podpredsednik v RK Celje Pivovarna Laško. Gergeta je kot izvršni direktor zaposlen v podjetju Geneplanet, med pandemijo glavnem pri dobavi respiratorjev.
