Helen Taft, Lady Bird Johnson, Betty Ford, Rosalynn Carter, Nancy Reagan, Barbara Bush, Laura Bush… Skoraj vse so jo imele. Biografijo namreč. Betty Ford je možu Geraldu Fordu za rojstni dan samozavestno poklonila celo majico z napisom »Stavim, da se bo moja knjiga prodajala bolje od tvoje« – in se tudi je, Hillary Clinton pa je napisala kar tri. A nobena od njih se ni prodajala tako dobro kot Becoming, avtobiografija Michelle Obama. Prvi dan je šlo 1,4 milijona izvodov, v naslednjih petih mesecih pa deset milijonov, s čimer je knjiga na dobri poti, da postane najbolje prodajana biografija vseh časov.
Najbolj dostopna, najbolj občudovana
Najbolj dostopna prva dama v ameriški zgodovini, ki je bila zadnji dve leti izglasovana za najbolj občudovano žensko v Ameriki, je biografijo promovirala v razprodanih dvoranah pred desettisoči ljudi, pogovori z njo pa so spominjali na vse kaj drugega kot literarne debate. Kvečjemu morda na velike pop koncerte, ki so jih začinjali znani igralci in voditelji, od Reese Whiterspoon do Oprah Winfrey in Stephena Colberta, zato pripomba Baracka Obame, ki jo je presenetil na eni od promocij, ni bila daleč od resnice. »To je tako, kot ko se na koncertu Beyonce za presenečenje pojavi Jay-Z,« je rekel, še prej pa ženo in svojo »najboljšo prijateljico« poljubil na lica in ji podaril šopek rož. Dvorana se je zasmejala, polno čustev pa je bilo nasploh v vseh 34 mestih po svetu, v katerih se je Michelle Obama ustavila med svojo knjižno turnejo.
Nepomemben pripravnik in odvetnica
Vse to je mogoče videti tudi v novem Netflixovem dokumentarcu Becoming, v katerem je režiserka Nadia Hallgreen nekdanjo prvo damo spremljala na turneji in je na ogled od 6. maja. »Becoming je intimen vpogled v življenje nekdanje prve dame Michelle Obama,« dokumentarec, ki sta ga producirala zakonca Obama oziroma njuna produkcijska hiša Higher Ground Productions, predstavlja Netflix, kjer je že prvi dan postal eden najbolj gledanih filmov. Ne zaradi kontroverznosti ali protitrumpovskih izjav, ker tega v njem ne boste našli, lahko pa da zaradi iskrenih misli in zabavnih anekdot, kot je tista o prvem srečanju z Barackom Obamo. »Nepomemben temnopolti moški, ki je zamudil na prvi dan pripravništva, nato pa pokazal tisti svoj širok nasmeh in rekel, oh, oprostite,« se je spomnila trenutka, ko ga je spoznala kot njegova mentorica v odvetniški družbi, in priznala, da se je kar nekaj časa izmikala prvemu zmenku, na katerega jo je povabil. Češ, dva temnopolta diplomiranca s Harvarda, ali je stvar lahko še bolj klišejska.
V Beli hiši po domače
Na to, kaj sporoča s svojimi besedami, dejanji in celo oblekami, je pazila tudi, ko je postala prva dama. Še več. Paziti je morala na vsak svoj korak. »Vsaka gesta, vsak trepljaj je analiziran. Svet gleda vsak tvoj gib. Tvoje življenje ni več tvoje,« pravi v dokumentarcu, ko začne pripovedovati svojo zgodbo in se v avtu ogreje s poslušanjem (pomenljivega) komada A God Like You Kirka Franklina, potem pa prizna, da je bila, ko je zapuščala Belo hišo, na robu joka. Solze so se, ker se je bala, da bi jih svet narobe razumel, ulile šele na letalu, potem pa tekle pol ure. Menda zato, ker ji je z ramen končno padlo breme tega, da poskuša biti v vsem popolna. Takšna, popolna, je tudi v filmu. In zraven še oboževana od množic, kot da bi šlo za največjo hollywoodsko zvezdo, le da s pomembno razliko. Da niti za trenutek ne neha biti prizemljena in da je v njej še vedno kar nekaj tiste pristnosti dekleta iz južnega Chicaga.
Na to, da ne bodo večno živeli v Beli hiši, kjer so jim od leta 2008 naslednjih osem let na vsakem koraku izpolnjevali praktično vse želje, je želela pripraviti tudi hčeri, danes 18-letno Sasho in 21-letno Malio. Odpravila je formalno opravo strežajev, »da ne bi mislili, da jima strežejo temnopolti odrasli v smokingih«, vodjo gospodinjstva pa prosila, naj ne pospravlja otroških sob in jima ne pere perila. »Ne mislim vzgojiti otrok, ki si ne znajo postlati postelje,« je rekla, na protest hčerk, češ da postelje ne postilja niti sama, pa odgovorila: »Jaz sem prva dama in imam diplomo.« Pot do diplome iz prava ni bila lahka, saj ji je že svetovalka v srednji šoli rekla, da ima previsoke cilje, je pa z njo dokazala, da res počne, kar danes polaga na srce mladim, predvsem revnim ali temnopoltim dekletom – to pa je, da morajo verjeti vase in da so njihove osebne zgodbe pomembnejše od statistik, v katere jih uvrščajo drugi.
