Belgijski katoliški tednik Tertio je te dni poročal, da je predstojnik reda Rene Stockman belgijskim bratom odločitev iz Rima sporočil že v aprilu. Raf de Rycke je predsedujoči združenja omenjenih bratov, ki je tesno povezano s cerkvenim redom. Diplomirani ekonomist je v imenu organizacije, ki jo vodi, že leta 2017 v Rim sporočil, da ne more izključiti uporabe dejavne evtanazije v njihovih klinikah. V Belgiji je namreč dejavna pomoč pri umiranju od leta 2002 ob izpolnjevanju določenih pogojev dovoljena tudi za psihično bolne. Bratje ljubezni v Belgiji upravljajo 12 psihiatričnih klinik, pa tudi nekaj deset šol, otroških vrtcev in ortopedskih centrov. Po lastnih navedbah ima organizacija okoli 14.000 zaposlenih. Raf de Rycke odločitev Vatikana sicer obžaluje, vendar si zaradi nje ne dela prav velikih skrbi. Za flamski časopis De Standaard je povedal, da ne bo imela nobenih civilnopravnih ali kakih drugih posledic za delovanje njihovih ustanov. Njihovo delovanje namreč financirajo s pomočjo donacij in belgijske države ter niso odvisni od finančne podpore Vatikana. Tudi pravnik Rik Torf pravi, da odvzem naziva »katoliški« sam po sebi ne pomeni nič, boji pa se dolgotrajnega sodnega procesa, v katerem bi, po njegovem prepričanju, obe vpleteni strani izgubili precej svojega ugleda. Cerkveni red Broeders van Liefde, ki so ga ustanovili že leta 1807 v Gentu v Belgiji, ima po svetu v okoli 30 državah približno 600 članov. Oskrba psihično bolnih je ena od značilnih nalog tega cerkvenega reda.

ljudje v objektivu psihiatrične klinike belgijski cerkveni red Bratje ljubezni (Broeders van Liefde) evtanazija Vatikan