Karl Cramm, 83-letnik iz predmestja Braunschweiga, zato ne bo pozabil lanskega julijskega dne, ko je prejel sporočilo, za katerega je verjel, da ga po tri četrt stoletja zagotovo ne bo več. Nemški zvezni arhiv ga je obvestil, da so odkrili posmrtne ostanke njegovega očeta, ki se je domačim z ruske fronte zadnjič javil januarja 1943. Naslednje materino pismo se je nato vrnilo neprebrano. Tedaj petletni Karl je očeta, ki so ga v Wehrmacht vpoklicali leta 1939, zadnjič videl, preden so ga leta 1942 poslali na rusko fronto pred oblegani Stalingrad. Spominja se, da ga je močno pogrešal v povojnih letih, ko so se z materjo z deli na poljih prebijali skozi življenje. S pomočjo Volksbund Deutsche Kriegsgräberfürsorge (komisija za nemške vojne grobove) je dolgo gojil upanje, da se mu bo razkrila očetova usoda. Že izgubljeno upanje je povrnilo lansko sporočilo zveznega arhiva, da so v množičnem grobu na nekdanjem bojišču pri zdajšnjem Volgogradu med zemeljskimi deli našli posmrtne ostanke s kovinsko ploščico in identifikacijsko številko, ki je v berlinskem arhivu privedla do njegovega očeta. Ob letošnji obletnici konca druge svetovne vojne je Karl z očetovo fotografijo obiskal nemško vojaško pokopališče Rosoška pri Volgogradu, kjer so ga lansko jesen položili k večnemu počitku, očetovo vojaško ploščico pa je postavil v domačo spalnico. »Zame je to tako, kot da se je oče vrnil domov,« pravi.
Konec negotovosti
Negotovost je hujša od smrti same, vedo vsi, ki so pogrešali najljubše, ne da bi izvedeli, kaj se jim je pripetilo. Še 75 let po drugi svetovni vojni je pogrešanih tudi več kot milijon nemških vojakov.
Karl Cramm je 75 let po koncu druge svetovne vojne našel posmrtne ostanke svojega očeta, ki je padel v bitki za Stalingrad.
