Te dni ima neobičajno nalogo – v naravo se je namreč odpravil z več pastmi. V nekatere je nalil pomarančni sok in ga pomešal z riževim vinom, v drugih je zmešal kefir z vodo, tretje so popoln eksperiment mešanja različnih tekočin, vse s ciljem, da bi vanje ujel velikanskega azijskega sršena, ki se je lani decembra v ZDA prvič pojavil v kraju Blaine blizu kanadske meje. Opazili so ga tudi v kanadski Britanski Kolumbiji, nekaj so jih našli na Vancouvrovem otoku. Looney bo v naslednjih dneh skupaj s kolegi nastavil nekaj sto pasti. Prepričan je namreč, da imajo morda le leto ali dve časa, preden se bo azijski sršen udomačil tudi na ameriških tleh. To bi pomenilo smrtno obsodbo za mnoge medonosne čebele. Sršen, ki je velik do 5 centimetrov, v panjih namreč povzroči pravo opustošenje. Morilski sršeni, kot jih imenujejo v južni in jugovzhodni Aziji, kjer so doma, so nevarni tudi za ljudi, saj se, kadar se čutijo ogroženi, skupinsko spravijo na človeka. Na Japonskem zaradi njihovih pikov umre tudi do 50 ljudi na leto. Conrad Bérubé, čebelar in entomolog iz Nanaima, kraja na vzhodni obali Vancouvrovega otoka, je lani pred novim letom poskušal uničiti eno od gnezd morilskega sršena in to plačal s sedmimi piki, ki so prodrli celo skozi zaščitno čebelarsko obleko in trenirko ter boleče ohromili njegove noge. Čeprav so prve sršene opazili že pozimi, so se entomologi njihovega odkrivanja lotili šele zdaj, saj populacija začenja svoj življenjski cikel šele v mesecu aprilu in maju, ko se kraljice zbudijo iz zimskega spanja in iščejo mesta za svoja gnezda. Najbolj uničujoči pa so sršeni prav proti koncu poletja in v zgodnjih jesenskih mesecih.

ljudje v objekivu Chris Looney entomolog žužkoslovec ministrstvo za kmetijstvo ameriška zvezna država Washington azijski smrtonosni sršen