Kljub postopnemu rahljanju koronaukrepov je 17 držav schengenskega območja spet uvedlo nadzor na notranjih mejah. Čeprav je dovoljen prehod tovornega pometa, možni pa so tudi prihodi državljanov iz EU, ki morajo nato večinoma v dvotedensko karanteno, je veliko vprašanje, kdaj bodo ti mejni nadzori spet odpravljeni. Odprto ostaja tudi, kdaj bi lahko EU ponovno odprla zunanje meje, čez katere zdaj lahko prehajajo tovornjaki, obmejni delavci in nekatere druge izjeme.

O vseh teh vprašanjih bodo danes razpravljali notranji ministri članic EU. Po naših informacijah naj bi podprli podaljšanje zaprtja zunanjih evropskih meja tudi po 15. maju za vsa nenujna potovanja. Glede odprave nadzorov na notranjih schengenskih mejah pa naj posebnih odločitev ne bi sprejemali. Čakali bodo namreč na smernice evropske komisije za postopno odpravo mejnih nadzorov, ki jih bo ta predstavila naslednji teden. Večina nadzorov na notranjih schengenskih mejah, ki so bili uvedeni zaradi zajezitve širjenja koronavirusa, se izteče v teh dneh ali sredi maja. Nekatere države pa že najavljajo njihovo podaljšanje. Avstrija je denimo podaljšala nadzor na notranji schengenski meji s svojimi sosedami, tudi s Slovenijo, do konca maja.

Evropska komisija noče diskriminacije

V smernicah za sproščanje omejitvenih ukrepov se je komisija že pred tedni zavzela za koordinirano odpravljanje omejitev pri prehajanju meje. V prvi fazi naj bi bila možna samo nujna poslovna in nujna zasebna potovanja. Podrobnejše smernice bodo sledile naslednji teden.

Kot je na včerajšnjem zasedanju odbora za državljanske svoboščine evropskega parlamenta dejala evropska komisarka za notranje zadeve in migracije Ylva Johansson, je pandemija pokazala, kako pomembna je evropskim državljanom svoboda gibanja. Je pa Johanssonova dala vedeti, da se odprave notranjih nadzorov na schengenskih mejah države ne bodo mogle lotevati zgolj za državljane ene ali več članic schengenskega območja. Če se odpravi nadzor na mejah, se mora za vse.

A prav takšno dogovarjanje, ki bi lahko predstavljalo diskriminatoren pristop, že poteka. Države se na dvostranski ravni dogovarjajo o ponovnem odprtju meja za državljane določenih članic, ne pa za popolno odprtje notranjih schengenskih meja za prosti pretok ljudi.

Dogovori za »potovalne mehurčke«

Vsaj dve skupini sosednjih držav razmišljata o oblikovanju »potovalnih mehurčkov«, torej da bi meje s svojimi sosedami odprle za prehajanje potnikov in obenem okrepili gospodarsko sodelovanje. Čez teden dni bodo svoje meje odprle Latvija, Litva in Estonija, a bo prestopanje meja trojice brez omejitev omogočeno zgolj državljanom teh držav. Vsi drugi, ki bodo vstopili na območje baltske trojice, bodo morali za dva tedna v samoizolacijo. Litvanski premier Saulius Skvernelis ocenjuje, da bi se njihovemu območju »prostega gibanja« lahko pridružili še Poljska in Finska.

O vzpostavitvi varnega območja za potovanje svojih državljanov razmišljajo tudi v Grčiji, na Cipru in v Izraelu. Območje prostega potovanja med trojico bi lahko zaživelo sredi junija. Oblasti omenjene trojice preučujejo možnost, po kateri bi morali imeti potniki pred vstopom v katero od trojice držav zdravstveno potrdilo o neokuženosti. Razmišljajo tudi o tem, ali bi hoteli gostom lahko ponujali obroke, in o vzpostavitvi sistemov za slednje okuženih, če bi v kakšnem letovišču prišlo do okužbe.