Vas pogosto boli glava, se spopadate s sindromom karpalnega kanala, ob vsem tem pa je vaša telesna drža neoptimalna in dih plitek? Vsi ti simptomi so resen alarm oziroma opozorilo, da pasivno sedenje zamenjajte za aktivnejše. Poleg povečane umske angažiranosti je treba pozornost usmeriti tudi na telo. Človek ni bil ustvarjen za sedenje, temveč za gibanje. Res je, da nas tehnologija spremlja na vsakem koraku in se ji je nemogoče izogniti, zagotovo pa lahko njeno uporabo optimalno prilagodimo in tako zmanjšamo njen negativen učinek na telo.
Zmotno je prepričanje, da sedi le delovna populacija in da je to položaj, ki je v večji meri zastopan predvsem na delovnem mestu. Vprašajmo se, koliko časa v dnevu dejansko sedimo – v avtu, na avtobusu, ob gledanju televizije, druženju z družino in prijatelji ter seveda tudi na delovnem mestu. Koliko časa smo v stiku s tako imenovano modro svetlobo, ki jo oddajajo elektronske naprave?
Škodljiva modra svetloba
Prosti radikali so atomi, ioni, molekule ali kompleksi, ki so zelo nestabilni in v kombinaciji z drugimi molekulami hitro reagirajo. V telesu nastajajo neprestano, na žalost pa so za celico zelo škodljivi. Njihova količina se poveča pod vplivom različnih škodljivih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, alkohol, kajenje… Na njihovo povečanje vpliva tudi modra svetloba, ki dobesedno zmanjšuje potencial celičnih mitohondrijev, kjer se proizvaja energija za normalno delovanje celice.
Ogromno je primerov, ko mi ljudje potožijo o sindromu karpalnega kanala. To je obolenje, ki nastane zaradi utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu in se odraža z mravljinci v roki, bolečinami v zapestju in podobno. Bi mi verjeli, da je eden izmed vzrokov sindroma zapestnega prehoda tudi izpostavljenost modri svetlobi? Ob gledanju v računalniški ekran ali telefon se zenice krčijo in sproščajo z veliko večjo hitrostjo, kar utruja očesni živec in pospešuje njegovo degeneracijo. V kombinaciji s sedečim delom in napačnim položajem glave se skrčijo vratne mišice, spremenjena statika vratnega in prsnega dela hrbtenice pa ruši optimalno delovanje brahialnega živčnega pleteža. To je najpomembnejši živčni splet za senzorično in motorično delovanje zgornjih ekstremitet – vaših rok. Sčasoma se pojavijo težave, med njimi lahko tudi sindrom karpalnega kanala.
Poskrbite za pravilen položaj telesa med sedenjem
Omislite si majhne trike, ki bodo med opravljanjem umskega dela pozornost usmerili tudi na telo.
1. vaja
Med sedenjem si večkrat privoščite odmor in se osredotočite na dihanje. Prekrižane roke na prsnem košu ter dlani, postavljene na rame, bodo pomagale pri kontroli dihanja. Ob pravilnem trebušnem dihanju se dlani na vaših ramah ne smejo premakniti. Za še boljši nadzor in sproščenost vratnega dela si lahko na vrh glave postavite na primer knjigo, kamen ali kaj podobnega. Na tak način boste tudi pozornost usmerili na položaj glave v odnosu na preostanek telesa.
2. vaja
S toplimi prsti večkrat potapkajte področje okoli oči in ličnic. S tem boste vzpodbudili limfno cirkulacijo okoli oči. Priporočam, da istočasno tudi maksimalno, a počasi odpirate in zapirate oči (vaja ima še večji učinek, če jo izvajate na prostem).
3. vaja
Bodite aktivni pri svojih opravilih. Med sedenjem naj ne bo aktiven le vaš um. Razmišljajte o tem, kako držite telefon v roki, potrudite se, da bo vaša telesna drža čim bolj vzravnana, ne zadržujte diha in nikakor ne potiskajte glave preveč naprej proti ekranu.
4. vaja
Aktivno se nagnite nazaj na naslonjalo in roki spustite ob telo. Pazite, da je hrbtenica kljub temu, da ste naslonjeni, vzravnana in da je vratni del v njenem podaljšku. Rame maksimalno spustite navzdol. Med umirjenim dihanjem roki v zapestju izmenično upogibajte maksimalno nazaj in naprej. V primeru težav s karpalnim kanalom vajo izvajajte počasi in le do bolečine.
Barbara Tavčar je ustanoviteljica PBS športnega centra odličnosti Kranj in Ljubljana Murgle ter master body inštruktorica.
