Danes naj bi javnost vendarle izvedela podatke iz raziskave o razširjenosti protiteles novega koronavirusa v krvi prebivalcev Slovenije, ki jo izvaja ekipa pod vodstvom Miroslava Petrovca, predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete (IMI).
Testiranje krvi pri reprezentativnem vzorcu populacije se je začelo pred dobrima dvema tednoma, prve ugotovitve so imeli raziskovalci že konec prejšnjega tedna, vendar so jih morali pred javno objavo včeraj predstaviti ministrom. Vlada je imela ob začetku raziskave zelo velika pričakovanja, saj je več njenih predstavnikov napovedovalo, da bodo lahko na podlagi rezultatov sprejemali boljše ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. Tudi Petrovec je ocenil, da bo rezultat testiranja za odločevalce zelo koristen, saj naj bi jasneje pokazal, kako se virus širi. Med drugim naj bi dobili odgovor na vprašanje, ali virus res prenašajo tudi okuženi, ki ne kažejo znakov bolezni.
Smrtnost podobna kot pri gripi
Včeraj smo o raziskavi vedeli samo to, kar je razkril minister za zdravje Tomaž Gantar, torej da lahko s 95-odstotno verjetnostjo sklepamo, da je bilo z novim koronavirusom okuženih od 2 do 4 odstotka prebivalcev oziroma od približno 42.000 do 84.000 oseb. To je od 29-krat do 58-krat več, kot je bilo okužb, potrjenih s testiranjem brisov, vendar vseeno relativno malo, je dodal Gantar. »Za zdaj vemo, da bi virus brez ukrepov okužil večino ljudi, saj so v nekaterih krajih v italijanskem Bergamu izmerili več kot 60 odstotkov prekuženih,« pravi imunolog in profesor na IMI Alojz Ihan. »Vemo tudi, da ne bi želeli 20-krat več žrtev. Lahko smo lahko veseli, da smo se v veliki večini izognili okužbi.«
Ker je doslej v Sloveniji umrlo 98 oseb z boleznijo covid-19, bi bila lahko ob upoštevanju podatkov iz raziskave smrtnost med 0,1 in 0,2 odstotka, kar je precej manj od nekaterih starejših podatkov. Svetovna zdravstvena organizacija je na primer marca ocenila, da je smrtnost pri covidu-19 3,4-odstotna, sedanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je pred mesecem dni govoril celo o skoraj 20-odstotni smrtnosti. Vendar pa so v zadnjem času tudi iz drugih držav, ki so ugotavljale prisotnost protiteles v krvi, prihajali podatki, podobni tem, ki jih je navajal Gantar. Če je smrtnost v resnici med desetino in petino odstotka, je to blizu smrtnosti gripe, kar pa ne more biti v veliko tolažbo. Covid-19 je veliko bolj nalezljiva bolezen, zanjo pa še ne poznamo cepiv in zdravil. Zato se lahko v kratkem času okuži tako veliko ljudi, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, da bolnišnice ne morejo za vse ustrezno poskrbeti. Zaradi tega tedaj trpijo tudi pacienti z drugimi težavami.
Za lovljenje čredne imunosti vemo premalo
Podatki o tem, koliko oseb je virus prebolelo, bodo veliko bolj koristni, ko bomo vedeli, koliko časa so take osebe zaščitene pred ponovno okužbo. Tega podatka za zdaj nimamo, čeprav nekatere države imunosti pripisujejo velik pomen. Švedska se je na primer za blage omejevalne ukrepe v prvi vrsti odločila zato, ker naj bi bilo stroge ukrepe težko odpraviti, a tudi zato, ker naj bi tako doseli tako imenovano čredno oziroma kolektivno imunost. Ta naj bi se pojavila, ko je prekuženih vsaj 60 odstotkov ljudi, je včeraj za TV Slovenija dejala Mateja Logar z Infekcijske klinike ljubljanskega kliničnega centra. »Pričakujemo, da bo do jeseni imuna večina prebivalstva, zato takrat ne bo drugega vala okužb,« pa je pred nekaj dnevi za hrvaški Novi List povedal epidemiolog in svetovalec švedske vlade Johan Giesecke.
V resnici so podatki o trajanju imunosti preveč pomanjkljivi, da bi sklepali o čredni imunosti, je v intervjuju z Ihanom v zadnji številki glasila zdravniške zbornice povedal slovenski zdravnik Josip Car, ki dela na londonskem Imperial Collegeu. »Delamo lahko samo primerjave s sarsom, kjer je imunost vsaj dve- ali triletna, ter s prehladnimi obolenji, kjer na sezonsko imunost ne gre računati,« je dejal. Petrovec pa je dejal, da bi lahko imunost trajala celo samo mesec dni.
Ker bo raziskava, ki jo vodi Petrovec, ljudi testirala več mesecev, bo dala trdno izhodišče za opazovanje dinamike prekuženosti, meni Ihan. To bo koristno predvsem, če bo virus postal naš dolgoročni problem, kar se zdi Ihanu zelo verjetno. »V naslednjih mesecih bo postalo jasno, ali prebolela bolezen ščiti pred njeno ponovitvijo in koliko časa, pa tudi to, koliko k tej zaščiti prispevajo protitelesa, koliko pa drugi deli imunskega odziva,« pojasnjuje. Vsekakor pa bi morali podatki o majhnem številu tistih, ki so virus preboleli, spodbuditi prebivalce Slovenije, da se strogo držijo navodil za preprečevanje širjenja okužbe. »Moramo se naučiti, da v vsaki situaciji izvajamo osebne protivirusne ukrepe, kot so fizična razdalja med ljudmi, uporaba mask ter razkuževanje rok in površin,« opozarja.
