»Koronakriza ne more biti izgovor, čeprav je res, da je odpadkov zdaj, ko so ljudje doma, še veliko več kot pred poldrugim mesecem, ko o virusu še ni bilo ne duha ne sluha. To se v Velenju dogaja prepogosto, pa bog ne daj, da kdo kaj omeni. Povrhu pa smo komunalni delavci še zelo slabo plačani, zato sem pred kratkim dal odpoved v podjetju Pup Saubermacher,« odkrito priznava Toni Novak, ki nam je v dokaz poslal tudi številne fotografije in posnetke, kako je videti praznjenje nekaterih otokov, ko na eno smetarsko vozilo roma vse, od oblačil do zavržene hrane in celo embalaža, ki glede na velikost očitno pripada gostincem, ki opravljajo dejavnost, na ločevanje pa se očitno požvižgajo.
Podjetniki bi morali imeti lastne zabojnike
V Mestni občini Velenje odgovarjajo, da nad ločevanjem odpadkov bedi skupna občinska uprava regije SAŠA, služba medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, ki nadzira tako zbiralnice sekundarnih surovin, ki so namenjene zbiranju ločenih odpadkov fizičnih oseb, torej vseh občanov, kot tudi mesta, namenjena fizičnim in pravnim osebam. »Podjetja in družbe si morajo za vse vrste odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti pri izvajalcu javne službe, zagotoviti lastne zabojnike. Nadzore opravljamo redno in na osnovi prijav ter v sodelovanju z izvajalcem javne službe, in to tako na lokacijah zbiralnic sekundarnih surovin, kjer se pogosteje pojavljajo odpadki, ki tja ne sodijo, kot tudi na zbirnih in odjemnih mestih komunalnih odpadkov,« odgovarja Sonja Glažar, vodja službe medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja. Kot dodaja, glede na ugotovitve medobčinske inšpekcije največjo težavo predstavljajo zbiralnice sekundarnih surovin na lokacijah, ki so na odmaknjenih mestih, zato se trudijo zanje najti primernejši prostor.
Kršitelje je težko odkriti
»Prav tako predstavljajo problem zbirna mesta za komunalne odpadke v večstanovanjskih stavbah, kjer se posamezni kršitelji skrivajo za dejstvom, da je na zbirno mesto vezanih večje število stanovalcev in ukrepanje oziroma izrekanje glob o prekrških zoper vse stanovalce ni mogoče,« priznava Glažerjeva. Kot tudi, da je pri inšpekcijskih nadzorih na odmaknjenih okoliških otokih praktično nemogoče odkriti dokaze o kršiteljih. »Če pa jih odkrijemo, zoper njih uvedemo postopek v skladu z zakonom o prekrških,« dodaja Glažerjeva. Lani so na podlagi najdenih dokazov uvedli 17 ustreznih postopkov zaradi napačno odloženih odpadkov.
