Pobudnik ustavnosodne presoje je US tudi predlagal, da za čas, ko bo sodišče o tem presojalo, zadrži izvajanje tega odloka. To bi pomenilo, da Odlok v času, ko bi US o njem presojalo, ne bi veljal – in bi se po državi lahko svobodno gibali, brez omejitev. US se za to ni odločilo. Razlog za to je pojasnilo: potencialno škodo, ki bi s tem lahko nastala v času pandemije, je ocenilo kot preveliko. Zato je sodišče za vmesni čas, ko presoja o ustavnosti Odloka, zadržalo samo izvajanje 7. člena tega Odloka – in samo tega člena! To pa je člen, ki se nanaša na čas trajanja trenutnih omejitev in prepovedi gibanja – v Odloku namreč ni časovne omejitve njegovega trajanja. Zato je US na vlado naslovilo jasno sporočilo, da takšen odlok ne more biti časovno nedoločen ali neomejen, vladi pa je naložilo, da mora vsakih sedem dni oceniti trenutno stanje pandemije, na temelju posvetovanja s stroko (tu moramo imeti v mislih NIJZ, a moteče so hitre in kadrovske menjave na tem inštitutu – politične; in to upravičeno rahlja naše zaupanje) o tem poročati javnosti in v skladu s tem bodisi ohraniti bodisi omiliti prepovedi iz odloka.
Minister za notranje zadeve je, recimo malce ponesrečeno, v svojem tvitu sprva zapisal, da je US dalo vladi prav. To seveda ne drži. Domnevam, da se mu je ob vseh delovnih obremenitvah in v delovni naglici, ki včasih vodi tudi do manjše pozornosti ali nenatančnosti, nehote zgodila napačna razlaga, kaj je odločilo US. Kajti vsebinska ustavnosodna presoja in končna odločitev US o tem, ali je Odlok ustaven ali ne, šele sledita v prihodnjih dneh.
V javnosti je zakrožila tudi informacija, da naj bi bila pobuda za ustavnosodno presojo anonimna. To ne drži! Pobuda ni anonimna. US ve, kdo jo je vložil. Vendar pa je pobudnik prosil US, da naj ne razkrije njegove identitete. In do tega ima pobudnik pravico. (Pripis, dobroverna opazka: naj na tem mestu povem, da me je kolega dr. Jurij Toplak opozoril na to, da je pred časom vložil ustavno pritožbo v imenu mladoletnih oseb in US prosil, da njihove identitete ne razkrije, pa jo je US vseeno razkrilo. Takšni spodrsljaji ali z drugimi besedami te vrste »dvojna merila« niso najboljša popotnica za krepitev avtoritete in ugleda US.)
V petek sem zato javnost opozoril, da Odlok kot tak (in s tem prepoved gibanja med občinami in zadrževanja na javnih krajih) še vedno velja.
Prejel sem več vprašanj (ljudi in novinark) o tem, kaj to pomeni, kaj lahko pričakujemo od ustavnosodne presoje US in kaj napovedujem kot končni rezultat. Možnosti je več. Nekaj jih bom navedel.
1. US lahko zelo pohiti in o tem vprašanju hitro odloči. Lahko si vzame več časa, a ne več kot dobra dva tedna.
2. US lahko odloči, da je odlok ustaven ali pa da je protiustaven. Lahko tudi odloči, da so samo določeni deli (členi) odloka protiustavni.
3. US lahko počaka, da Odlok v naslednjih dneh preneha veljati ali pa se prepovedi in omejitve znatno omilijo, potem pa odloči, da ni več razlogov za njegovo vsebinsko presojo. Upam, da se to ne bo zgodilo. To bi v ljudeh lahko zmanjšalo zaupanje v US in utegnile bi se razširiti govorice o…
4. US nas lahko preseneti z drugačno odločitvijo od zgornjih treh možnosti.
Velja pa opozoriti še na nekaj. Namreč, tudi če US odloči, da je Odlok v skladu z ustavo, je še vedno mogoče vložiti ustavno pritožbo. Vloži jo lahko vsakdo, ki je prepričan, da so mu bile z Odlokom očitno in močno kršene njegove ustavne pravice. Iz nekih posebnih, stvarno utemeljenih razlogov. In vloži jo lahko tudi oseba, ki je bila v času veljave Odloka kaznovana z globo. Zakaj? Zato, ker vsi primeri niso vselej enaki, pravna presoja pa je lahko drugačna od primera do primera: vsak primer ima lahko svoja posebna dejstva in okoliščine. In ker je eno izmed temeljnih pravnih načel tudi načelo sorazmernosti, vsako kaznovanje na temelju tega Odloka ni nujno enako vsakemu drugemu kaznovanju na temelju tega Odloka. Ali z drugimi besedami: če je bila ena oseba kaznovana zato, ker se je sama sprehajala po gozdu, druga oseba zato, ker je s kolesom padla in se poškodovala v sosednji občini, tretja oseba pa zato, ker se je veččlanska družina z avtomobilom odpravila na izlet ali obisk v oddaljeno občino, ne gre za tri enake primere, ampak za tri različne primere. In tako dalje…
Izr. prof. dr. Andraž Teršek je predavatelj na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru ter na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.
