»Zbogom, obdobje pridobivanja električne energije iz premoga.« Tako so v vodilnem avstrijskem energetskem podjetju Verbund v petek pospremili zaprtje termoelektrarne na premog v mestu Mellach, ki je bližnjemu Gradcu 34 let zagotavljala električno in toplotno energijo. To je bila zadnja elektrarna te vrste v devetmilijonski državi, zaprli pa so jo ob koncu letošnje ogrevalne sezone, torej natančno v skladu z obljubo iz leta 2016.
S tem so korak bližje cilju, da bodo do leta 2030 zaprli še termoelektrarne na plin in nafto ter imeli vso energijo iz obnovljivih virov – vode, sonca, vetra in biomase. V Avstriji pa to velja za jedrske elektrarne. Eno so zgradili v Zwentendorfu, a so se Avstrijci potem na referendumu leta 1978 s tesno večino (50,5 odstotka proti 49,5 odstotka) opredelili proti njim.
»To je zgodovinski dan za varovanje okolja v Avstriji,« so zapisali v avstrijski okoljski organizaciji Global 2000. »Ljudje v naši državi si lahko globoko oddahnejo,« je po poročanju časnika Die Presse dejal njen tiskovni predstavnik. Avstrija je tako osma članica Evropske unije, ki nima več termoelektrarn na premog. Šest držav jih nikoli ni imelo (baltska trojica, Ciper, Malta in Luksemburg), Belgija pa jih nima od leta 2016, po navedbah nevladne organizacije CAN. Večina drugih jih namerava zapreti do leta 2030, sedem pa jih takšnih načrtov nima, in sicer Slovenija, Hrvaška, Bolgarija, Romunija, Češka, Poljska in Nemčija, navaja organizacija. Prejšnja slovenska vlada je konec februarja (kar je bil skrajni rok Bruslja) sprejela nacionalni energetski in podnebni načrt, ki do leta 2030 predvideva zmanjšanje uporabe premoga za trideset odstotkov. ba, agencije
