»Umrl je tako, kot je živel. Videti je bil čudovito. Na koncu se je preprosto utrudil – in zaprl svoje prekrasne oči,« je na velikonočno nedeljo novico o smrti Stirlinga Mossa javnosti sporočila njegova soproga Susie. Legendarni britanski dirkač se je od sveta poslovil v 91. letu starosti, umaknjen od oči javnosti, v kar so ga januarja 2018 prisilile zdravstvene težave. Vse dotlej je veljal za nepogrešljivega člana dirkaške srenje, ki si ga bo zapomnila kot drznega in odločnega, a uglajenega voznika, za vsaj dve generaciji rojakov pa bo za vselej poosebljal vse najlepše in najboljše, kar formula 1 lahko ponudi.
Oče mu je prvi avto podaril pri devetih letih
Leta 1929 v Londonu rojenega Mossa sta vonj bencina in hropenje motorjev prevzela že v zgodnjem otroštvu. Oče Alfred, sicer po poklicu zobozdravnik, je bil namreč tudi sam dovršen dirkač, čeravno zgolj amaterskega statusa. Sinu je prvi avtomobil podaril pri devetih letih, svojega pa mu posodil, ko je Moss kot najstnik začel svoj vzpon na dirkaški panteon. Na najvišjo stopnico zmagovalnega odra je prvič stopil na predvečer svojega 21. rojstnega dne, ko je z izposojenim jaguarjem zmagal v Dundrodu na Severnem Irskem. Preizkušnja, na kateri je v naslednjih letih ciljno črto kot prvi prevozil še šestkrat.
Svoje prve zavoje v formuli 1 je dočakal na VN Švice leto kasneje. S tedaj nekonkurenčnim dirkalnikom angleškega moštva HW Motors je zasedel 14. mesto. V naslednjih sezonah se je usedel še za volane bolidov ekip Maseratti, Vanwall, Rob Walker, Lotus, Cooper in Mercedes-Benz, zgolj še podpis pogodbe pa ga je leta 1962 ločil od pridružitve Ferrariju. »Vse je bilo dogovorjeno. Na voljo bi imel tako običajen dirkalnik kot tistega za formulo 1. Sami bi ga vzdrževali, Ferrari pa bi nam omogočal vse, kar bi hoteli. Bili bi podaljšek tovarniškega moštva,« je britanskim novinarjem nekoč razlagal Stirling Moss. Želja, da ga zvabijo v svoje vrste, je bila pri vodilnih iz Maranella tako velika, da so domnevno privolili tudi v to, da Moss njihov rdeči dirkalnik prebarva na modro. A nesreča na velikonočni ponedeljek leta 1962 na dirki v Goodwoodu, po kateri je bil en mesec v komi, še nadaljnjih šest pa delno paraliziran, je preprečila njegov prehod k rdečim. Po njej je Moss spoznal, da je njegove kariere konec. »Če ne bi imel te nesreče, bi vztrajal do 50. leta. A pogum je tudi to, da veš, kdaj odnehati. Ničkolikokrat pred tem sem imel nesreče, a so bile nepomembne. Pri tej je bilo drugače.«
V enem letu je nastopil na kar 52 dirkah
Mnogi se tedanjega obdobja spominjajo kot najbolj romantičnega v zgodovini formule 1, a hkrati radi pozabljajo, da je bilo tudi eno najnevarnejših. »Druga svetovna vojna je bila v spominu ljudi še vedno zelo sveža in bog ve, koliko življenj je vzela. Če je dirkač umrl, so navijači na to gledali kot na nesrečno okoliščino. Zaradi dirkanja sem izgubil veliko prijateljev, kar je strašno,« se je spominjal Britanec, ki je v formuli 1 v skupnem seštevku za naslov svetovnega prvaka kar štirikrat končal na drugem mestu, še trikrat pa na tretjem. Prav zaradi tega še vedno velja za najboljšega dirkača, ki ni nikoli osvojil naslova svetovnega prvaka.
A Moss v spominu mnogih ne bo ostal zgolj kot dirkač formule 1. Skozi kariero je namreč tekmoval v kar 85 različnih kategorijah, od skupno 529 dirk, ki se jih je udeležil, pa je zmagal na kar 212. »Nekoč sem se v enem letu nastopil na 52 preizkušnjah. Dirkal sem z vrsto različnimi dirkalniki in tudi po trikrat v enem tednu. Nastopil sem na Le Mansu, Rouenu, vseeno mi je bilo,« je pred leti dejal dirkaški as.
Ko beseda nanese na njegove največje dosežke, se je vselej rad spominjal prvega mesta na vzdržljivostni preizkušnji po Italiji Mille Miglia, na kateri je leta 1955 z rekordnim časom ugnal svojega največjega tekmeca Juana Fangia za pol ure. Za največji uspeh je kljub temu štel zmago na VN Monaka leta 1961. »Hodil, govoril in videti je bil, kot se za dirkača spodobi. V motošportu je postavil merila, ki jih po njegovi upokojitvi ni presegel nihče,« je na za formulo 1 črno velikonočno nedeljo o svojem rojaku dejal trikratni svetovni prvak Jackie Stewart.
