V združenju zasebnih vrtcev z ogorčenjem spremljajo vedno več odzivov občin, da rednih pogodbenih obveznosti v času krize ne bodo plačevale. Kot so spomnili, natančnih navodil o izvajanju interventnega zakona, ki je stopil v veljavo 11. aprila, na področju zasebnih vrtcev ni. Tako mnoge občine, med njimi Ljubljana, Koper, Domžale, Trebnje, Novo Mesto in številne druge, zasebnim vrtcem ne želijo plačati niti tistega, kar jim po sklenjenih pogodbah o sofinanciranju programov predšolske vzgoje pripada, so navedli.
Združenje: Nekatere občine so ogrozile likvidnost zasebnih vrtcev
V združenju se sicer zavedajo, da zaradi pomanjkanja informacij in navodil tudi občine ne vedo, kako ukrepati. A odločno zavračajo argument, da za izplačilo rednih obveznosti tudi po 13. marcu nimajo pravne podlage. Kot pojasnjujejo, nov zakon ne ukinja dosedanjih pravil, temveč jih dopolnjuje z namenom ohranitve dejavnosti in delovnih mest. Pravne podlage so veljavne sklenjene pogodbe, katerih obveznosti ostajajo veljavne tudi v času epidemije, so poudarili.
»Mnogim se poraja vprašanje ali želijo nekatere občine na račun krize obogatiti svoje proračune. Tudi v času krize namreč višina glavarine ostaja nespremenjena, sredstva za predšolsko vzgojo pa so v proračunih že rezervirana in znana,« so zapisali. Spomnili so, da je šolsko ministrstvo 2. aprila združenjem občin poslalo dopis s pozivom, da do novih navodil, ki jih bo pripravilo, poskrbijo za likvidnost vrtcev z rednimi plačili in naj ne zavračajo njihovih zahtevkov.
A so nekatere občine storile nasprotno in s tem po mnenju združenja ogrozile likvidnost zasebnih vrtcev ter tudi plače več kot 500 zaposlenih, so še zapisali v združenju.
