Med finančno krizo leta 2008 so banke kritizirali, da so prepočasi oblikovale rezervacije za izgube iz posojil. Več kot desetletje pozneje so v močnejšem položaju. S pravočasnim povišanjem rezervacij so pokazale previdnost in odgovornost do vlagateljev ter celotnega finančnega sistema. Stresni test Feda je največje ameriške banke že prej pripravil na hudo gospodarsko krizo. Hkrati so opustile odkupe lastnih delnic, s čimer so stopnjo kapitala v bilanci povečale bistveno bolj kot pri zadrževanju dividend.
Z naraščajočo brezposelnostjo v ZDA in karanteno vsaj do konca meseca se postavlja vprašanje, kako dolgo bo kriza pustošila v gospodarstvu. Ker je učinke ta čas nemogoče oceniti, ne preseneča, da ima pet bank zelo različna mnenja. Vodstva so si enotna zgolj glede negotovosti, kateri bomo priča v tej sezoni četrtletnih poročil.
Da pa bi se čim manj potrošnikov in podjetij sploh znašlo v situaciji, ko ne bodo mogli izpolnjevati svojih obveznosti do ameriških bank, je in bo poskrbljeno z uporabo dodatnih širitvenih denarnih politik Feda in s fiskalnimi politikami ameriške oblasti. To vključuje letošnje 46-odstotno povišanje sredstev v bilanci Feda s 4,17 na 6,08 bilijona dolarjev in 2,2 bilijona dolarjev težak fiskalni spodbujevalni paket (približno 10 odstotkov ameriškega BDP), ki ga je nedavno sprejel ameriški kongres in katerega namen je zagotoviti finančno podporo gospodinjstvom in podjetjem v ZDA.
Zaradi vseh novonastalih tveganj, ki jih prinaša covid-19, kakor tudi vseh že prej obstoječih tveganj, za katera je sistem mnogo bolj občutljiv, je ključnega pomena na podlagi stroke usklajeno ravnanje držav. Med tveganja še vedno spadajo letošnje ameriške volitve, razplet naftne cenovne vojne, brexit in fiskalne težave nekaterih evropskih držav, med katerimi najbolj izstopa Italija. Medtem ko je večina evropskih držav v zadnjem desetletju ozdravela od dolžniške krize, Italija ni.
Po koncu krize se bodo nekatere stvari spremenile, mnoge pač ne. Nemčija vzpostavlja krizni sklad v višini 500 milijard evrov za financiranje ključnih industrij. Ta korak bi lahko šel z roko v roki z nemško željo po večjem lokaliziranju dobavnih verig iz Kitajske v EU, kar bi še dodatno okrepilo politični vpliv Nemčije. Podobno bi lahko ravnale ZDA, kar bi pomenilo, da bi s koncem krize prišlo do vzpostavitve lokaliziranja dobavnih verig v določenih industrijah, pri čemer bi se lahko vzpostavili trije ali štirje globalni centri. Poleg tega ocenjujemo, da bomo v tem letu zaradi nižjih cen nafte ter izpada pri povpraševanju priča nižji inflaciji, ki pa se po krizi lahko poviša.
