Do zadnje strani: Kavboji in indijanci

»Sestopim, podava si roki, ona me nenadoma poljubi na obraz, meni pa je nerodno, saj tega nisem vajen. Oče in mama me nikoli ne poljubljata; podata le roko. Ne poljubljata me niti za rojstni dan, saj ga nikoli ne praznujem. Pri nas v vasi še nisem videl, da bi kdo koga poljubljal,« si misli odraščajoči osnovnošolec, glavni junak romana Šumenje gozda, ko ga v mestu sprejme teta. Kar sicer niso šele začetki njegovega spoznavanja, da je svet precej bolj kompleksen, kot sprva priča njegov vsakdan v vasici, kamor še pošta prispe zgolj, ko kdo umre. Hrvatu Damirju Karakašu je namreč uspelo najzapletenejše eksistencialistične teme dostaviti kar najpreprosteje.