Slovenija bo prva država, ki bo na reprezentativnem vzorcu iskala tako tiste, ki so trenutno okuženi, kot tiste, ki so bolezen že preboleli, napoveduje Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete (IMI). Pojasnil je, da so šele zdaj na voljo dovolj zanesljivi testi za ugotavljanje prisotnosti protiteles v krvi in Sloveniji jih je uspelo rezervirati pri nemškem podjetju, čeprav jih ni dovolj za vse evropske države, ki jih želijo. »Če bo logistika in dobava izvedena, kot je obljubljeno, bodo rezultati pred prvim majem,« pravi.

Temelj za sproščanje ukrepov

V raziskavi, ki jo bo izvedel IMI skupaj s sodelavci z drugih fakultet ter ljubljanskega kliničnega centra, bodo 1000 do 1500 ljudi anketirali o njihovem zdravstvenem stanju ter jim na domu vezli bris in vzorec krvi. Kdor bo izbran in povabljen, se bo za sodelovanje odločil prostovoljno, bi pa s tem veliko prispeval k sprejemanju najboljših ukrepov, je pozval Petrovec.

Slovenska vlada si od testiranja veliko obeta, saj bo na podlagi podatkov sprejemala odločitve o sproščanju omejevalnih ukrepov. »Ne bo treba več ugibati, kaj se dogaja, saj bomo dobili jasno sliko,« je danes dejal minister za zdravje Tomaž Gantar, »to je ključno pri nadaljnjem odločanju, kako bomo ravnali.« Vlada se je odločila, da najprej sprosti omejitve v zdravstvu, a Gantar je opozoril, da se morajo v normalnejše tirnice vrniti tudi gospodarstvo in drugi družbeni podsistemi.

Preverjanje ugibanj

V nekaterih državah, na primer v Singapurju, so se odločili, da se lahko tisti, ki so bolezen covid-19 preboleli, prej vrnejo na delo. Petrovec sicer predvideva, da so tisti, ki so bili okuženi, začasno imuni, vendar opozarja, da ne vemo, koliko časa imunost traja. »Morda je en mesec, morda eno leto,« pravi.

»Namen testiranj je samo eden: ugotoviti, kako razširjen je ta virus v populaciji ,« poudarja Petrovec, a kljub temu predvideva, da bo rezultat testiranja za odločevalce zelo koristen. Podatki naj bi namreč namreč jasneje pokazali, kako se virus širi, zato bo lažje presoditi, kateri ukrepi so za preprečevanje širjenja učinkovitejši. Za zdaj še vedno veliko ne vemo, zato se pojavlja veliko ugibanj. Minister Gantar je na primer pred tedni dejal, da je število okuženih verjetno petkrat večje od števila laboratorijsko potrjenih okužb. Takšno oceno so podali tudi nekateri neodvisni strokovnjaki, a zanesljivo bomo o tem lahko sodili šele na podlagi testiranja naključnega vzorca.

Kdo je bil v izolaciji brez okužbe?

Izvedeli naj bi tudi, koliko je dejansko okuženih med tistimi, ki niso bili testirani, a so jih v zdravniki po navodilih vlade pošiljali v samoizolacijo, potem ko so po telefonu povedali, da imajo simptome, ki pa bi lahko kazali tudi na mnoge druge bolezni. Takih je bilo tudi po nekaj sto ali celo tisoč na dan, je povedal Petrovec.

Precej je razširjeno tudi prepričanje, da novi koronavirus širijo tudi bolniki, ki ne kažejo nobenih znakov bolezni, in da je teh bolnikov zelo veliko. Če se bo to ugibanje potrdilo ali zavrglo, bi med drugim lahko ocenili, ali je prejšnja vlada naredila napako, ko je delavcem, tudi zdravstvenim, naložila, da morajo v službo, če ne kažejo znakov bolezni in čeprav so se ravno vrnili s počitnic v Italiji.