»Zavedajte se, da sta lahko panika in strah večja sovražnika kot vsak virus na tem svetu,« je 22. marca na svojem profilu na facebooku zapisal Primož Rainer, potem ko je javno sporočil, da so ga večer prej po telefonu obvestili, da je okužen z novim koronavirusom.

Prvi test je bil negativen

Javno priznanje »kriv sem« je bilo takrat, ko je linč doživel skoraj vsak, ki je zbolel za covidom-19, zelo pogumno dejanje. Primož Rainer, terenski veterinar, smučarski učitelj, poveljnik civilne zaščite v občini Bistrica ob Sotli…, se je v nadaljevanju pogumno spopadel tudi z boleznijo. Od 18. marca je v samoizolaciji, ves čas je v stiku s svojim osebnim zdravnikom, primarijem Francem Božičkom. Bolnišničnega zdravljenja na srečo ni potreboval, mu je pa medicinsko osebje od 14. marca trikrat »vrtalo po nosu« oziroma mu odvzelo vzorec za analizo. Prvi je bil negativen, drugi pozitiven, na izvid tretjega testiranja, ki ga je opravil v ponedeljek zvečer, še čaka. Če bo negativen, se bo vrnil v službo, kajti že deset dni je brez vsakršnih bolezenskih znakov in se dobro počuti. Ga pa zelo zanima, kako ga bodo ljudje, ki potrebujejo njegove veterinarske storitve, sprejeli, ko se bo vrnil na teren – se ga bodo izogibali ali ne. »To bo še ena preizkušnja, ki jo moram prestati,« pravi.

Naš sogovornik se spominja, da je kot mnoge zime prej blago kašljal že od začetka februarja. Sedmega marca se mu je kašelj med mletjem žita okrepil, a je to pripisoval prahu, ki ga je pri tem vdihaval. Kmalu sta se pridružila še kihanje in izcedek iz nosu, a se je še vedno dobro počutil. »Nič me ni bolelo, tudi temperature nisem imel povišane. Toda ker so se ravno takrat začeli v Šmarju pri Jelšah, kjer delam kot veterinar, pojavljati prvi bolniki s koronavirusom in ker sem veliko v s stiku z ljudmi, sem šel na testiranje. Prvi test, ki sem ga opravil 14. marca, je bil negativen. Štiri dni pozneje sem dobil temperaturo, zato sem se odločil za samoizolacijo. Imel sem napade kašlja in občutek, da nimam dovolj zraka, izgubil sem okus in vonj, pestili so me tudi močni glavoboli. En dan me je glava tako bolela, da sem ves dan preživel v zatemnjeni sobi. Ponovno testiranje 21. marca je potrdilo, da sem zbolel za novim koronavirusom,« pripoveduje Primož Rainer, ki je oče dveh osnovnošolk. Toda čeprav družina ves ta čas dneve preživlja skupaj, niso zbolele ne žena ne dekleti.

Ni enotnega poveljevanja

»Ko sem dobil temperaturo, se je žena odselila iz spalnice, tudi eno od kopalnic ves ta čas uporabljam izključno jaz. Sicer pa jemo za isto mizo, sedimo na istem kavču in gledamo televizijo, skupaj igramo tudi družabne igrice. Še tisto soboto, ko sem bil pozitiven na testu, smo jedli solato iz iste sklede. Tudi kuhal sem. V dneh, ko sem imel povišano telesno temperaturo, hrane nisem pripravljal, kasneje pa. Kljub temu žena in hčerki nimajo nobenih bolezenskih znakov. Kdo ve, morda so se prekužile že pred menoj,« se sprašuje Primož Rainer in ocenjuje, da bi bilo dobro to preveriti. A jim sam virusa ne bi iskal v nosu.

»Po moje bi morali za tiste, ki so bili v stiku z bolnikom, vendar ne kažejo bolezenskih znakov, uvesti krvne teste za ugotavljanje protiteles – da bi videli, ali so bili v stiku z virusom ali ne. V tem primeru bi dobili pravo sliko, kaj se dogaja. Virus naj bi bil zelo nevaren, toda glede na to, da sem sam zbolel, nihče v moji družini pa se ni okužil od mene, težko podpiram tako drastične ukrepe, kot jih imamo,« pravi veterinar Rainer, ki je pripravljen svoje izkušnje s koronavirusom deliti s strokovnjaki in biti testni primer. A se za zdaj še noben epidemiolog ni obrnil nanj, zato sklepa: »Zdi se, da je ta virus medicinsko stroko še bolj presenetil kot nas navadne državljane. Ni enotnega poveljevanja. Navodila epidemiologov tistim, ki smo v samoizolaciji, se zelo razlikujejo, zato je veliko odvisno od osebnega zdravnika. In jaz imam na srečo odličnega.«