Odprtega ognja na 30-kilometrskem zaprtem območju okoli nekdanje černobilske jedrske elektrarne ni več, mogoče pa je, da tli še kje v podrasti. Na območju, ki ostaja izpraznjeno po eksploziji reaktorja v četrtem bloku 26. aprila 1986 – uradno med varnostnim testom –, je ognjena ujma ob sušnem vremenu in ob močnem vetru divjala od letošnjega 3. aprila, okoli 400 gasilcem na tleh pa je pri do danes neuspešnem gašenju s pomočjo letal in helikopterjev na pomoč priskočil odrešilni dež. Ogenj se je z zahodnega roba prepovedanega območja, s katerega se navkljub zahtevi oblasti po nesreči ni izselilo okoli dvesto prebivalcev, razširil vse do izpraznjenega mesta Pripjat in bil zgolj dva kilometra oddaljen od kraja, kjer so odloženi radioaktivni odpadki leta 2000 dokončno ugasnjenih černobilskih reaktorjev.
Požar sprožen »za zabavo«
Po navedbah ukrajinske policije je ogenj »za zabavo« na nekem travniku na robu zaprtega območja sprožil neimenovani 27-letni domačin. Zaradi vetra se je hitro razširil na gozd znotraj ograjenega območja, s katerega so po do zdaj najhujši jedrski nesreči izselili skoraj 70.000 ljudi, dandanes pa sme nanj s posebnim dovoljenjem in vodnikom vstopiti omejeno število radovednežev na dnevni ekskurziji iz Kijeva že za okoli 80 evrov. Na resno nevarnost, da se ogenj približuje radioaktivnemu odpadu, je javnost v ponedeljek opozoril prav eden od vodnikov na zaprtem območju Jaroslav Jamelianenko, ki tokrat tja ni vodil avanturistov, ampak s kolegi dostavljal pomoč gasilcem znotraj njega. Jamelianenku, ki je hkrati tudi član javnega svetovalnega odbora nujne pomoči, v ponedeljek niso dovolili prehoda kontrolne točke na zaprto območje, je pa ob pomoči posnetkov požara iz zraka prek spleta obveščal sodržavljane, da sta ogenj in dim v bližini sarkofaga nad četrtim reaktorjem ter da obstaja resna nevarnost, da bo dim, ki ga veter odnaša proti dobrih sto kilometrov oddaljenemu Kijevu, radioaktiven. »Položaj je kritičen,« je navajal Jamelianenko in obtožil ukrajinske oblasti, da prikrivajo dejansko nevarnost požara. Podobno je bilo v ponedeljek tudi opozorilo okoljevarstvenikov iz Greenpeacea z oceno, da je ognjena ujma mnogo širša od tiste, o kateri poroča Kijev. V ponedeljek se je oglasil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in zahteval popolno transparentnost glede obsega in nevarnosti černobilskega požara. »Javnost mora poznati resnico in biti varna,« je dejal in pozval k umiritvi strahov, saj naj bi meritve pokazale, da sevanje navkljub požaru ostaja v normalnih okvirih. Zaznali naj bi le rahel porast delcev cezija 137, značilnega prav za sevanje ob nesrečah v jedrskih reaktorjih, in sicer že prejšnji torek, ki pa ni zahteval posebnih varnostnih ukrepov.
Černobilska jedrska nesreča, ki po strokovni oceni ni sprostila niti stotinke radioaktivnega onesnaženja, povzročenega s poskusi jedrskega orožja med hladno vojno, velja za najhujšo tako po številu žrtev kot stroških sanacije. Pri slednji je sodelovalo več kot pol milijona osebja, škoda pa je bila do lani ocenjena na 62 milijard evrov. Število žrtev je bilo ocenjeno na 4000 v treh najbolj prizadetih tedaj še sovjetskih republikah ter na 9000 do 16.000 na celotni stari celini. Reaktorjev, kakršen je bil černobilski, še niso docela ugasnili. Od skupno 26 jih devet niso zagnali, saj so po nesreči prekinili njihovo gradnjo, deset pa jih še vedno deluje, in sicer v Leningradu, Kursku in Smolensku, kjer naj bi zadnjega ugasnili šele leta 2050, vse preostale pa postopoma že v prihodnjih desetih letih.
