Danes še vedno gori okoli 25 hektarjev gozda, potem ko se je konec tedna razširil na okoli sto hektarjev, so sporočili iz državne službe za izredne razmere.
Okoli četrtina območja, kjer divja ogenj, leži v prepovedanem območju bivše jedrske elektrarne. Požar gasi okoli 140 gasilcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vodja državne okoljske inšpekcije Jegor Firsov je v nedeljo na facebooku opozoril, da je sevanje na območju 16-krat večje od normalnega. Meni sicer, da se je požar začel s požarom trave, ki so pogosti v začetku pomladi, ko kmetje izvajajo nadzorovane požige, da bi odstranili grmičevje. Preiskava poteka.
Požar ni imel nobenih vplivov pri nas
S slovenske uprave za jedrsko varnost so popoldne sporočili, da požar ne vpliva na radiološko varnost v Sloveniji. Kot so pojasnili, so preverili podatke na Evropski platformi za izmenjavo radioloških podatkov EURDEP, na kateri od začetka požara do danes ni bilo nikjer zaznati nobenih odstopanj, niti na najbližji merilni postaji v mestu Černobil.
Požar ni imel nobenih vplivov pri nas, niti tega ne pričakujemo v prihodnje, so zapisali na upravi in poudarili, da tudi slovenska mreža zgodnjega obveščanja ni zaznala nobenih povišanih vrednosti ionizirajočega sevanja v okolju.
Konec meseca bo minilo 34 let od dneva, ko se je v četrtem reaktorju černobilske nuklearke pripetila doslej najhujša jedrska nesreča v zgodovini. Še danes je prepovedano bivanje na območju v 30-kilometrskem krogu okoli elektrarne.
Točno število žrtev še danes neznanka
26. aprila 1983 ob 1.23 zjutraj sta v jedrski elektrarni v Černobilu med varnostnim preizkusom odjeknili eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo. Poleg Ukrajine so radioaktivni delci močno prizadeli tudi Rusijo in Belorusijo.
Sovjetske oblasti so mednarodni javnosti nesrečo več dni prikrivale in ta je zanjo izvedela šele, ko so na Švedskem zaznali povečano radioaktivno sevanje.
Točno število žrtev ostaja neznanka. Ob sami eksploziji je umrlo 30 ljudi, tisoči pa nato zaradi posledic sevanja. Po nekaterih ocenah naj bi nesreča terjala do 100.000 življenj.
