Metliško obredje ali zaviranje kola je preplet pesmi, plesov in iger, ki ga metliška folklorna skupina Ivana Navratila izvaja vsako leto na vuzemski ponedeljek. Eno najstarejših izročil na Slovenskem je tako v staro mestno jedro Metlike privabljalo iz hiš več sto obiskovalcev, pripoveduje prvi mož folkloristov Janez Stopar. Vse od leta 1992, odkar so metliški folkloristi obredje po več desetletjih spet obudili, ga niso nikoli odpovedali, le enkrat so ga zaradi hudega naliva prestavili za dobro uro. In tudi letos se mu niso odrekli, kljub strogim protivirusnim ukrepom in prepovedi druženja. So ga pa izvedli nekoliko drugače. Namesto na Trgu svobode so ga plesali – vsak pred svojim domom.
Metliško obredje za več desetletij zamrlo
»Nekoč je bilo pač tako, da so se mladi ob koncu postnega časa malo razživeli in na vuzemski ponedeljek zaplesali. Kmalu po drugi svetovni vojni je zaviranje kola zamrlo. Niso ga ravno prepovedali, toda pojavila so se trenja, različni politični pritiski, marsikdo se je umaknil in ni hotel več plesati. A sama folklorna skupina ni nikoli prenehala delovati in se je v šestdesetih letih ponovno aktivirala,« pripoveduje 69-letni Janez Bračika, po stažu najstarejši član folklorne skupine, kjer pleše že od leta 1965.
»Veste, takrat nisi bil pravi Metličan, če nisi bil pri folklori in pri društveni telovadbi,« se nasmehne. Za folkloro ga je navdušila mati, ki je plesala že pred vojno, sam je navdušil vnuke. Tako si je včeraj malo pred 15. uro nadel belokranjsko narodno nošo, v belo opravo sta se odela tudi vnuk in vnukinja, pa so zapeli in zaplesali, kot še približno 40 drugih članov folklorne skupine po vsej Metliki.
Plesali so ob glasbeni spremljavi, ki je zadonela z bližnje Veselice, da so jo slišali po vsej Metliki, čeprav se metliško obredje pleše brez glasbene spremljave, plesalcem daje ritem pesem, ki jo prepevajo med plesom. Toda tokratne razmere so pač terjale drugačno, prilagojeno predstavo. Obredje sicer sestavlja šest različnih iger. Kolo vodi vojarinka, vodilna pevka z močnim glasom, sledi igra most, ki se nadaljuje v svatbeni igri rešetca, pa robčeca, zaključi pa v petelinjem boju in nošenju turna.
Leta 1888 v Ljubljanskem zvonu
Prvi zapisi o metliškem obredju – zaviranju kola – segajo v leto 1849, podrobneje pa ga je v Ljubljanskem zvonu leta 1888 opisal metliški rojak, jezikoslovec in narodopisec Ivan Navratil, po katerem so si metliški folkloristi pred 44 leti nadeli tudi ime, medtem ko so pred tem delovali pod drugačnimi imeni in v drugačnih oblikah, pripoveduje Stopar.
Metliški vuzemski plesi in igre so od leta 2013 vpisani v nacionalni register žive kulturne dediščine, od leta 2018 pa razglašeni za nesnovno dediščino državnega pomena. Folklorna skupina si prizadeva, da bi z obredjem prišli na znameniti Unescov seznam. »Resnično bi bili počaščeni, če bi nam to uspelo vsaj do leta 2026, ko praznujemo 50 let delovanja pod sedanjim imenom,« dodaja Stopar. Da bi folklorna skupina kaj kmalu ugasnila, pa se k sreči Metličanom tudi ni treba bati, saj imajo poleg 60 plesalcev in tamburašev v skupini tudi približno 30 otrok.
