Zaradi kritičnega pisanja na račun oblasti o razmerah v Beludžistanu, najrevnejši pakistanski pokrajini na meji z Afganistanom in Iranom, je 39-letni Baloch politični begunec že od leta 2012. Na Švedskem od leta 2017 čaka na rešitev prošnje za azil, medtem pa je nadaljeval podiplomski študij iranskega jezika na univerzi v Uppsali. Tja se je do začetka prejšnjega meseca vozil z vlakom iz Stockholma, med tako rekoč zadnjo vožnjo, saj mu je v Uppsali uspelo urediti si prebivališče s svojimi skromnimi prihodki, pa je izginil neznano kam. Aktivisti in novinarji so tudi na globalni ravni vse bolj ogorčeni, saj švedska policija njegovemu izginotju ne posveča ustrezne pozornosti, še posebej zato, ker vse bolj prevladuje prepričanje, da je zanj odgovorna pakistanska obveščevalna služba, po navodilu tamkajšnjih oblasti, vznemirjenih zaradi Balochovega razkrivanja njihovih grobih kršitev človekovih pravic v različnih zahodnih medijih. Očitana inertnost švedske policije je še bolj odmevna zaradi tragične usode do oblasti kritičnega savdskega novinarja Džamala Hašokdžija, ki so ga savdski obveščevalci predlani zahrbtno umorili v Istanbulu.
Ni sledu za novinarjem
Švedske oblasti, ki so si svoj čas močno prizadevale, da se dokopljejo do novinarskega žvižgača Juliana Assangea na znanem britanskem naslovu za prikritega ameriškega naročnika, so očitno manj dovzetne za pozive novinarskih organizacij in zagovornikov človekovih pravic, naj najdejo že pred mesecem dni izginulega Sajida Hussaina Balocha, pakistanskega novinarja, ki je na Švedskem zaprosil za azil.