Kitajsko mesto Wuhan, kjer se je začela epidemija novega koronavirusa in ki je bilo prvo veliko žarišče okužb, po 76 dneh ni več odrezano od preostalega dela Kitajske in sveta. Prebivalci namreč lahko od danes spet zapustijo mesto, manj je tudi omejitev pri gibanju po mestu, čeprav te še ostajajo.
Tako so v noči s torka na sredo avtomobilske hupe pozdravile odprtje cest, ki enajstmilijonski Wuhan povezujejo s preostalim delom Kitajske. Ob 6.25 je iz mesta odpeljal prvi vlak. Med odhajajočimi so zlasti priseljenci na začasnem delu v tem velemestu, ki so zdaj končno lahko odšli obiskat svoje družine, potem ko so bili dva meseca in pol zaprti v stanovanjih v Wuhanu. Po ocenah je samo z vlakom mesto danes zapustilo 55.000 ljudi, 10.000 ljudi pa z letali.
A za vstop na železniško postajo je moral vsak skozi nadzorno točko, kjer mu izmerijo temperaturo, na pametnem telefonu pa mora skenirati kodo QR. Če program pokaže, da ima temperaturo ali pa je bil v stiku z okuženo osebo, mora za 14 dni v karanteno.
Skozi omenjeno kontrolo gredo tudi tisti, ki odhajajo z avtomobilom, in tisti, ki vstopajo na mestni avtobus, podzemno železnico, v vsako javno stavbo, v parke in prodajalne z živili. Sistem, ki je od februarja vzpostavljen v več kitajskih mestih in tudi v Južni Koreji, omogoča, da se zlahka ugotovi, s kom je oseba, za katero so odkrili okužbo, imela stike, vendar pa tudi odpira vrata popolnemu oblastnemu nadzoru.
Prebivalci so jezni
Wuhan je bil prvi epicenter okužb z novim koronavirusom na svetu, tam so našteli 50.000 okužb in 2500 smrtnih žrtev ali štiri petine vseh na Kitajskem. Oblasti zdaj očitno menijo, da so glavno bitko dobile, saj mesto zapušča tudi več kot 40.000 zdravnikov, medicinskih sester in negovalk, ki so prišli z vseh delov Kitajcem v Wuhan na pomoč. Ni pa še jasno, ali je končana tudi vojna, tako da kljub odprtju mesta prebivalcem svetujejo, naj odhajajo zdoma samo, če je to res nujno. Tako so tudi parki ob bregovih Jangceja bolj prazni. Restavracije še vedno prodajajo jedi samo za domov. Daljše vrste so pred trgovinami z živili, a mnogi so navdušeni, ker so prvič po dveh mesecih in pol lahko zapustili stanovanje. Še vedno pa veljajo omejitve po naseljih oziroma četrtih.
Mnogi prebivalci pa zdaj izražajo jezo, rekoč da so oblasti v prvih tednih epidemije prikrivale njene razsežnosti in da so tudi zato umrli njihovi svojci. BBC denimo poroča o 76-letnem Zhang Lifi, ki je umrl 1. februarja, potem ko se je okužil v bolnišnici, kamor je prišel zaradi zlomljene noge. Njegov sin je jezen, ker oblasti, preden je njegov oče prišel v bolnišnico, niso dovolile zdravnikom, da bi povedali resnico o epidemiji, in ker še vedno ne dovolijo kritike. Ko je sin pred nekaj dnevi prišel po očetov pepel, česar pred tem ni smel storiti, so ga spremljali, da ne bi prišel v stik z drugimi, ki so prav tako izgubili svojce v epidemiji. Na spletu so onemogočili delovanje skupine svojcev umrlih za covidom-19.
Zaprto mesto na meji z Rusijo
Še vedno pa tudi ni jasno, koliko je bilo zaradi koronavirusa zares mrtvih v Wuhanu. Mogoče je, da je uradna številka 2500 nekajkrat prenizka. A verjetno je tudi, da so drastični ukrepi oblasti res ustavili širitev epidemije – v zadnjih treh tednih so zaznali povprečno eno okužbo na teden. Če pa je bilo res okuženih 30 ali 40 odstotkov prebivalcev Wuhana in mrtvih okoli 50.000, kar domnevajo nekateri zahodni mediji, potem mestu zaradi imunosti prebivalcev ne preti nevarnost drugega vala, ki grozi preostali Kitajski. Tako so danes podobne ukrepe kot nekdaj za Wuhan uvedli v mestu Suifehne na meji z Rusijo, ker naj bi novi primeri okužb prihajali prav od tam.
