O novem laburističnem voditelju je odločalo skoraj pol milijona (490.731) Otočanov. Varovanka Starmerjevega predhodnika Jeremyja Corbyna Rebecca Long - Bailey je dobila 27,6 odstotka glasov, druga tekmica Lisa Nandy pa vsega 16,2 odstotka glasov.
Prepričljiva zmaga Keira Starmerja prinaša prekinitev štiriletnega obdobja corbynizma. V kampanji je nerad ali blago kritiziral levičarski radikalizem predhodnika in poudarjal zavezanost ključnim sestavinam laburističnega manifesta za decembrske volitve, na katerih so doživeli četrti zaporedni volilni poraz in najhujšega po več kot osemdesetih letih. Vseeno vse, kar je znanega o Starmerju, kaže na to, da bo zelo drugačen vodja, kot je bil Corbyn. Corbynovi sredinski nasprotniki se veselijo njegove zmage, Corbynovi privrženci ga pozivajo, naj ne zavrže njegovega (levičarskega) radikalizma. Sam pravi, da ge ne bo, pa tudi njegove prve besede po zmagi kažejo, da to ni njegov namen. Zadovoljni so celo tisti, ki so mu očitali, da v končnici kampanje ni kritiziral odzivanja vlade na srhljivo krizo, ki jo je prinesel novi koronavirus. Po izvolitvi Starmer pravi, da je konservativna vlada delala resne napake. Najbolj kritizira to, da »frontnim« delavcem v boju z virusom ni priskrbela dovolj zaščitne opreme (mnogi si še vedno pomagajo s plastičnimi vrečami za smeti) in da zelo zamuja s testiranjem. Pozval je že tudi k »državnemu programu cepljenja« proti virusu in zahteval, da vlada objavi strategijo za povirusno obdobje. Johnson, ki se bo v tem tednu srečal s Starmerjem, bo imel nasproti resnega, zelo natančnega, naravnost forenzičnega kritika in tekmeca, ki se je izkazal za najbolj poučenega, razumnega in natančnega kritika brexita.
Bolj na levi kot v sredini
Starmer ne zveni kot sredinski, ampak govori, da se bo zavzemal za vse tiste Britance, ki jih je konservativna vlada ignorirala. Poudaril je, da so bili ključni delavci (v zdravstvu in drugod) prezrti in premalo plačani in da je to nujno spremeniti zaradi virusne krize. »Bili so zadnji. Zdaj morajo biti prvi,« je dejal, »novo desetletje varčevanja po virusi krizi bi bilo napaka, nujno je, da bogati prispevajo več.« V kampanji je obljubil poenotenje laburistov in ohranitev radikalizma zadnjih štirih let. Napovedal je konec frakcionaštva v stranki, pa tudi, da bo zelo hitro zatrl antisemitizem v stranki, ki je bila zadnja leta njen velik problem. Mnogi so mu očitali, da nima primernih »delavskih« korenin za laburističnega vodjo. »Moj oče je bil orodjar, moja mati pa medicinska sestra,« se je odzval leta 1962 v Southwarku v južnem Londonu rojeni Starmer. Starši so ga imenovali po prvem laburističnem poslancu Keiru Hardieju, kar veliko pove o njegovih delavskih koreninah.
Večni odličnjak
Bil je najbistrejši od njunih štirih otrok. Kot najboljši »državni« osnovnošolec je dobil brezplačni prostor v zasebni srednji šoli, kjer je bil spet najboljši. To mu je odprlo vrata univerze v Leedsu, kjer je študiral pravo. Končal ga je kot najuspešnejši študent svojega letnika leta 1985. Magistriral je na oxfordski univerzi. Vrsto let je delal kot odvetnik – specialist za človekove pravice. Leta 2007 se je poročil z odvetnico Victorio Alexander, s katero imata dva otroka. Leto pozneje je postal državni tožilec. Leta 2013, ko ga je zamikala politika, je odstopil. Leto pozneje ga je kraljica za zasluge za pravosodje odlikovala z viteškim naslovom sir, ki ga je sprejel, ga pa nerad uporablja. Za poslanca je bil prvič izvoljen leta 2015 v londonskem okrožju Holborn in St Pancras. Z več kot 17.000 glasovi večine pred konservativnim tekmecem. Že leto pozneje ga je Corbyn imenoval najprej za notranjega, po brexitskem referendumu pa za brexitskega ministra vlade v senci. Odločno je zagovarjal ostajanje v EU in novi referendum. Brexita mu ni uspelo preprečiti. Morda zaradi predhodnika Corbyna.
