To, kar je bil za Slovenijo Miki Muster s svojim Zvitorepcem, je bil za Francijo in svet Albert Uderzo, oče Asterixa. Mi smo Mikija Mustra izgubili pred dvema letoma, Francozi Uderza minuli teden. Odšel je v lepi starosti, pri 92 letih, Asterix pa mu je delal družbo od leta 1959. »Rojen je bil v najlepšem času dneva – času za aperitiv! S prijateljem Renéjem Goscinnyjem sva sedela na balkonu mojega stanovanja in si poskušala izmisliti junaka za novo revijo, namenjeno otrokom od 10. do 13. leta starosti, tednik Pilote. Bilo je poletje 1959,« se je Uderzo pred 12 leti za francoski The Connexion spominjal ključnega trenutka, ko je vzniknil Asterix. »Želel sem si lika iz francoske kulture. Takrat je bilo pomembno, da se ločimo od ameriških superjunakov. Potrebovala sva nekaj originalnega. In ko sva prišli do Galcev – evreka!«
Superjunak po francosko
Če bi bilo po njegovem, bi namesto Asterixa za glavnega junaka dobili Obelixa. A René Goscinny, po čigar besedilu je Uderzo risal stripe, si je želel malega, ne nujno lepega junaka, ki pa je moral biti zvit. Torej ne dosti drugačen od našega Zvitorepca. Tak, ki bi mu lahko, kot je pojasnjeval Uderzo, rekli tudi antijunak. »Tako sem si izmislil malega moškega z brki in velikim nosom. Vedno sem rad risal velike nosove, ker so me spravljali v smeh. In tako se je rodil Asterix. Ker sem bil trmast, pa sem narisal še silaka – in prišel do Obelixa.«
Tipični francoski junak je prvo zgodbo od mnogih začel v starodavni Galiji oziroma bretonski vasici, v kakršni je odraščal tudi Uderzo, njegove dogodivščine pa so se prodale v več kot 300.000 izvodih. A to je bil samo začetek. Medtem ko so se izvodi Mustrovega Zvitorepca šteli v tisočih, so se stripi Asterixa, malega Galca, in njegovega obilnega sopotnika Obelixa šteli v milijonih. Okoli 370 milijonov izvodov so našteli do danes, prevedeni pa so bili ne samo v angleščino in druge evropske jezike, ampak se jih je dalo prebirati tudi v urdujščini, arabščini in celo latinščini. Vsak pa se je začel enako. »Pisalo se je leto 50 pred našim štetjem. Celotno Galijo je zasedlo rimsko cesarstvo. Celotno? Ne povsem! Vas, v kateri prebiva skupina neuklonljivih Galcev, se še vedno upira zavojevalnim hordam.«
Brez politike, samo za smeh
Galski dvojec je iz stripov skočil tudi v risanke in filme, enajst jih je bilo, ter tematski park, tako da skoraj ni človeka, ki ne bi slišal zanj in za njegove pustolovščine. Te sta si lahko privoščila, ker je Obelix kot dojenček padel v čarobni napoj, ki daje nadnaravne moči, Asterix pa ga je vsake toliko malo srknil, čeprav je imel kar nekaj zaslug za zmage nad rimskimi legionarji tudi njegov pretkani značaj. »Nikoli nisva razmišljala o resničnih ljudeh, ampak so ideje za zgodbe prihajale iz vsakodnevnega življenja. Edino sporočilo, ki sva ga želela prenesti, je bilo smeh. Vedno sva se izogibala zavzemanju kakršnih koli političnih ali ideoloških stališč,« je povedal Uderzo, ki je z Goscinnyjem ubral precej praktičen pristop pri izbiri imena stripa: Asterix zato, ker se začne na črko a in bi bil njun strip tako prvi na policah knjigarn in knjižnic.
Koronavirus, zamaskirani tekmec
Čeprav je Goscinny umrl leta 1977, dolga leta, preden mu je Uderzo sledil, je tako rekoč nemogoče govoriti samo o enem ali drugem, saj sta bila praktično nerazdružljiva. Tako v življenju kot v stripu. Uderzo je prispeval svoje rahlo groteskne risbe, Goscinny pa besedilo in šale, ki so jim nekateri očitali, da so preveč intelektualne, drugi jih hvalili, da je Asterix poseben prav zaradi njih. »Pogosto sem se na glas smejal, ko sem risal prizore, ki jih je opisal,« se je Uderzo, ki je bil, mimogrede, rojen s šestimi prsti na rokah in barvno slepoto, spominjal humorja prijatelja, s katerim sta v stripih včasih kot stranska rimska vojaka nastopala tudi sama. In čeprav je po Goscinnyjevi smrti Asterixa nadaljeval sam kot ilustrator in avtor besedil, brez prijatelja, s katerim sta začela sodelovati leta 1951, Asterixa gotovo ne bi bilo. Tako kot je Asterix živel po Goscinnyjevi smrti, pa bo ostal tudi po Uderzu, čeprav je bil ta kar nekaj časa prepričan, da se bosta znamenita francoska superjunaka upokojila skupaj z njim.
Uderzo je leta 2009 pravice prodal založbi Hachette, ta pa je življenje Asterixa in Obelixa predala v roke mlajšim piscem in likovnim umetnikom, med katerimi sta tudi Jean-Yves Ferri in ilustrator Didier Conrad, ki sta pred tremi leti v 37. knjigi iz Asterixove serije napovedala koronavirus. Vsaj tako so prepričani nekateri. V stripu Asterix in dirka po Italiji se galska junaka namreč udeležita mednarodne dirke, v kateri je njun glavni nasprotnik zamaskirani voznik Koronavirus. Če verjamemo v preroške sposobnosti avtorjev stripa, v katerem Asterix in Obelix premagata Koronavirus, pa bomo naš koronavirus premagali tudi mi.
