Ker je med državami članicami na četrtkovem vrhu obstajalo precejšnje razhajanje, ali naj se za blaženje gospodarskih in socialnih posledic koronakrize vzpostavi še nikoli uporabljeni instrument evroobveznic, je grozilo, da se bo vrh končal brez sklepov. Italija in Španija sta jih blokirali, ker sta skupaj s sedmimi državami (med njimi je bila tudi Slovenija) želeli doseči uvedbo te dodatne oblike finančne pomoči za članice Evropske unije.
Uvedbi evroobveznic so močno nasprotovale Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Finska. Nemčija je predlagala, da bi raje uporabili več stomilijardno pomoč iz Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM). A je Nizozemska ubrala še tršo pozicijo in vztrajala, da bo treba določiti kriterije za dodelitev pomoči iz ESM, ki naj bi se ga uporabilo le kot zadnjo možnost. Slednjič je bil dosežen kompromis, da se iskanje novih inovativnih finančnih instrumentov prestavi za dva tedna. V tem času morajo finančni ministri po navodilu šefov vlad začrtati pot naprej.
Zeleni dogovor ostal del kriznega načrta
»Če se ne bomo medsebojno spoštovali in ne bomo razumeli, da se moramo na skupne izzive odzvati s skupnimi zmožnostmi, ni nihče razumel, kaj sploh je Evropska unija,« je bil po zasedanju oster portugalski premier Antonio Costa, sicer eden od zagovornikov uvedbe evroobveznic. Med te sodi tudi slovenski premier Janez Janša, ki je svaril pred posledicami neenotnosti za celotno Unijo. »Razsežnosti krize so resnično velike in imajo lahko velike in usodne učinke na koherentnost EU ter ekonomske in monetarne unije,« je Janša dejal po videokonferenci voditeljev.
Evropski voditelji so se na zasedanju vendarle strinjali, da bo del gospodarskega načrta za spopad s posledicami koronavirusne krize vseboval tudi prizadevanja EU za zmanjšanje negativnih posledic podnebne krize. S tem so ohranili pri življenju zeleni dogovor, ki je bil pred izbruhom pandemije v Evropi temeljna prednostna naloga komisije von der Leynove. Tako so prisluhnili globalni koaliciji nevladnih organizacij, ki voditelje po svetu pozivajo, naj reševalne programe za gospodarstva uporabijo tudi za prehod v brezogljične družbe. Na Poljskem in Češkem so sicer skeptični, ali je zdaj pravi čas za vztrajanje pri zelenem dogovoru. Opozarjajo, da bo prehod v brezogljično družbo v danih razmerah še težje doseči.
