Da je princ Charles okužen s koronavirusom, so uradno sporočili v sredo. Dodali so, da se počuti v redu, da dela od doma in da sta se z ženo Camillo, pri kateri je bil test negativen, samoizolirala v balmoralskem gradu, ki je bil nekoč dom prestolonaslednikove babice. Mnogi Britanci na družbenih omrežjih jezno pišejo, da so Charlesa testirali, čeprav je imel le blage simptome, zaradi njegovega privilegiranega položaja v družbi. Nujno potrebnega množičnega testiranja ne bo še najmanj dva tedna in po sedanjih pravilih naj bi zaradi pomanjkanja kompletov testirali le okužene ljudi, ki morajo zaradi resnih simptomov v bolnišnico. Še vedno ne testirajo niti tistih, ki so na frontni črti bitke z virusom, torej zdravnikov in medicinskih sester. Mnogi med njimi nimajo niti primerne zaščitne opreme. Državni sekretar za zdravstvo Edward Argar je zanikal, da je princ preskočil vrsto za testiranje. Dejal je, da je zaradi simptomov in starosti izpolnjeval kriterije za test.
Mnogi so toliko bolj ogorčeni, ker sta Charles in Camilla odletela (nekateri celo pravijo, da sta pobegnila iz Londona, v katerem je skoraj polovica britanskih okužb in smrti zaradi koronavirusa) v grad Balmoral na Škotskem le nekaj ur prej, preden je vlada od Britancev zahtevala, naj se, tudi če se lahko, ne selijo iz mest na podeželje, da ne bi tam potencialno širili virusa in povečevali problemov majhnih podeželskih zdravstvenih služb. Mnogi Britanci imajo občutek, da nista ravnala nič drugače kot drugi superbogati privilegirani Otočani in tisti, ki množično bežijo v svoje ali pa na hitro najete odročne vile v gorah ali na odročnih otokih.
Je princ okužil princa?
Zdravniki pravijo, da se princ ni mogel okužiti pred 13. marcem, po katerem se je srečal z veliko ljudmi. Ob neki priložnosti se je večkrat spozabil in se hotel rokovati z gostitelji, ki pa so ga spomnili na to, da rokovanja začasno odpadejo. Takrat so se vsi smejali. Tudi princ. Zdaj nikomur ni več do smeha. Princ Charles se je ravno 13. marca v Londonu srečal z monaškim princem Albertom, pri katerem so okužbo ugotovili devet dni pozneje. Zato menijo, da je 71-letnega britanskega prestolonaslednika okužil 62-letni monaški vladar. Ta pravi, da ga je lahko v dnevih po srečanju s Charlesom okužil kdor koli, ki je bil manj kot dober meter proč od njega. Princ Albert je prvi okuženi šef države. Prvi okuženi član kraljeve družine, res nevladajoče, je bil 59-letni nadvojvoda Karl von Habsburg, vnuk zadnjega avstro-ogrskega cesarja Karla I.
Kraljica je zdrava
Mnoge Otočane je zaradi Charlesove okužbe zaskrbelo za 93-letno kraljico, ki je od prejšnjega tedna skupaj z 98-letnim možem, princem Filipom, v samoizolaciji v gradu Windsor. Buckinghamska palača je sporočila, da sta bila kraljica in prestolonaslednik zadnjič skupaj 12. marca, torej dan prej, preden bi se lahko najprej okužil, pa tudi, da sta oba z možem dobrega zdravja. Prestolonaslednikova okužba je po eni strani pokazala, da nihče, tudi kraljeva družina, ni imun proti virusu, po drugi pa opozorila na dilemo, ki jo ta epidemija prinaša kraljevi družini: kako pokazati solidarnost, zgled in voditeljstvo v času, ko je nad narodom smrtonosni virus? Ironično je, da sedanja kraljeva družina svoj status dolguje ravno virusu. Epidemija gripe leta 1892 je zahtevala življenje princa Alberta, ki bi nasledil prestol po babici kraljici Viktoriji in očetu kralju Edvardu VII. Namesto njega je prestol zasedel njegov mlajši brat, princ George, ki se je tudi poročil z zaročenko pokojnega brata, princeso Mary. Postal je kralj Jurij V.
Med vojno kraljeva družina ostala v Londonu
Med drugo svetovno vojno, ko so Nemci bombardirali tudi Buckinghamsko palačo, kraljeva družina ni hotela zapustiti Londona kljub tedanji grožnji invazije, kraljico, takrat mlado princeso Elizabeto, pa so pogosto videli v vojaški uniformi. Kraljeva družina naj bi med drugo svetovno dobivala enako racionirane obroke hrane kot vsi drugi državljani. Člani kraljeve družine so pogosto službovali v vojnah. Kot zadnji princ Harry, ki je bil dvakrat v Afganistanu. Epidemija novega koronavirusa je nekaj povsem drugega, kot so vojne, ker gre za bitko z nevidnim sovražnikom, v kateri je kraljevi družini veliko težje pokazati solidarnost, zgled in voditeljstvo, a Charlesov odhod iz Londona gotovo ni bil dobra ideja za priljubljenost monarhije.
