Vlada bo danes predvidoma odločala o osnutku zakonodajnih sprememb, ki jih sama imenuje mega protikorona paket. Smernice za paket, ki jih je vlada sprejela v ponedeljek, so naletele na splošno odobravanje. Naklonjeni so jim tudi v opozicijskih strankah in civilni družbi, kjer pa se sprašujejo, ali je vlada pozabila na nekatere skupine prebivalstva, prav tako prizadete zaradi ukrepov za upočasnjevanje širjenja virusa. V smernicah namreč niso omenjene kategorije delavcev, ki jih je interventna zakonodaja, sprejeta prejšnji petek, izpustila. Na primer študentski delavci, delavci, ki služijo prek avtorskih pogodb, neprofitne organizacije in kmetje, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Gospodinjstva odvisna od študentskih prihodkov
Minister za delo Janez Cigler Kralj je v sredo dejal, da vlada išče rešitve za popoldanske samostojne podjetnike in za študente, ki živijo v zasebnih nastanitvah. Če bi vlada pomagala samo študentom, ki živijo na svojem, to ne bi bilo dovolj, pravi predsednik Gibanja za dostojno delo Borut Brezar. »Mnogi študentje živijo pri starših, a je gospodinjstvo odvisno od prihodkov iz študentskega dela,« pojasnjuje in opozarja, da so študentski domovi po izbruhu epidemije izgnali stanovalce. Tisti študentski delavci, ki jim država ne bo pomagala, bodo po njegovem posredno prisiljeni prevzeti najbolj izpostavljena delovna mesta, ki jih drugi delavci nočejo. To se v trgovinah in podjetjih, ki dostavljajo hrano, že dogaja, pravi.
Včeraj minister ni hotel komentirati, ali bo vlada pomagala tudi tistim, ki so doslej izpadli, zagotovil pa je, da imajo v mislih vse ranljive skupine. Ker je včeraj konkretne predloge javnosti predstavila tudi Nova Slovenija, ki ji pripada minister za delo, je pričakovati, da bo koalicija poskrbela tudi za mnoge od »pozabljenih«. Študentom bi NSi na primer pomagala tako, kot si je zamislila Študentska organizacija Slovenije: dobili naj bi nadomestilo v višini 80 odstotkov povprečnega prihodka v zadnjih 12 mesecih.
Neprofitne organizacije pozabljene?
Neprofitne organizacije od vlade ali koalicijskih strank niso dobile podobnih signalov. »Ne vem, kako bomo izplačali plače ali nadomestila, če bodo omejitve veljale dlje časa,« pravi Aljoša Cetinski, predsednik športnega društva Tabor v Ljubljani. Zaradi ukrepov, ki prepovedujejo združevanje ljudi, so izgubili prihodke iz najemnin za prostore v dvorani Tabor in vadnine za programe, ki jih izvajajo. »Ne razumem, zakaj bi država gospodarskim družbam financirala nadomestila za zaposlene, ki so na čakanju, nam pa ne,« se sprašuje Cetinski.
