Kako naj zaupamo Janševi vladi?

Janez Janša pa nas v svojem nagovoru najprej posvari, da »je to huje od klasične vojne«, zatem po »nepoznanih« predpisih ustanovi krizni štab, ki spada pod ministrstvo za obrambo. Poveljuje mu seveda sam, spremljajo ga v glavnem predstavniki iz SDS, še edina predstavnica medicine, infektologinja Bojana Beović, ki sicer kandidira za predsednico zdravniške zbornice, je »njihova«. Po nekaj dneh pa se premisli, štab ukine in vlogo prevzame vlada.

Vodstva pomembnih ustanov zamenja z zvestimi (nestrokovnimi) podporniki, tega ne potrebuje za spopad z virusom, pač pa za svojo večjo oblast. Z notranjim ministrom Hojsom hoče aktivirati vojsko, ji dati policijska pooblastila (kar pomeni nesorazmerno potezo), asistira mu še zadnje čase nevidni Pahor. (V Italiji vojska pomaga pri logistik i, transportu, zdravstvenim delavcem). Širi še druga pooblastila, iz razprav in odločanja bi najraje izključil parlament, utišal in z grožnjami pokoril novinarje in tako dalje. To že spominja na politično diktaturo. Mu lahko zaupamo?

Iz naftalina potegne prvi glas štaba, postaranega Jelka Kacina, ki si ne pridobi avtoritete z grmenjem, različnimi protislovji in spodrsljaji. Tudi stroki se gotovo ne prikupi z njenim omalovaževanjem. Ko tako stoji v črni obleki pred nami, se mi zdi kot tisti, ki preži na starostnike in jim sporoča: »Uživajte, dokler še morete.« Da bi zadovoljil Janšo, poje hvalnice, kako so že prvi ukrepi zmanjšali število obolelih, minister za zdravje Gantar pa sočasno »jasnovidno« ugiba, da je obolelih vsaj petkrat več in kaj vse nas še čaka. Spremenili so način testiranja, novi pa nam ne da realne slike števila okuženih. Soglašamo, da so potrebni odločni ukrepi (čeprav bi moral parlament po ustavi prej razglasiti izredne razmere), jih upoštevamo, potrebni pa so tudi stvarno, usklajeno informiranje ter empatija in spodbude, da obdržimo upanje in čim boljši imunski sistem. Vedno bolj pogrešamo prejšnjo strokovno ekipo.

Lahko sploh zaupamo vojaškemu in gospodarskemu ministru? Uprizorila sta pravo burlesko o maskah in svoji nesposobnosti. Tonin je bil skrajno obremenjen s hudo »prepričljivo« razlago na RTV tri dni zapored, Počivalšek pa s spuščanjem megle z odgovori mimo postavljenih vprašanj, da njunih populističnih fotografiranj sploh ne omenjam. Če ne bi iz sveta za nacionalno varnost izključili direktorja Sove, bi lahko nabava potekala tudi drugače. Ministra si ne zaslužita višjega plačilnega razreda, mi pa bi si zaslužili vztrajnih novinarjev, ki bi razgaljali laži.

Lahko zaupamo zunanjemu ministru, ki se najprej sestane s svojim prijateljskim madžarskim kolegom in pri tem še diskriminira novinarje? Izjave namreč dajeta brez njihove prisotnosti, na Nova24TV pa ima madžarski gost kar intervju. Lahko še kaj verjamemo Anžetu Logarju, ki je še pred kratim trdil, da za Nova24TV »ni šel evro davkoplačevalskega denarja«, v resnici pa je prejela več kot 120.000 evrov?

Lahko zaupamo ekonomistu Mateju Lahovniku in njegovemu zakonskemu paketu ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu? Človeku, ki je poleg Boruta Pahorja in Franceta Križaniča najbolj odgovoren za finančno polomijo, imenovano TEŠ 6? Prvi odzivi so pozitivni. Priznani ekonomist Jože P. Damjan pa ima argumentirane pomisleke.

Janša v nadzornem svetu NIJZ iz političnih razlogov zamenja Tatjano Lejko Zupanc, izkušeno infektologinjo, prvo v bojni vrsti proti »koroni«, s socialno delavko Matejo Lesar (podpornico DeSUS), potem pa še razreši direktorico, epidemiologinjo Nino Pirnat. Kje ste zdaj zdravniške organizacije s svojimi protesti? Ne soočamo se s posledicami, ki jih hoče Janša s svojimi kimavci pripisati Šarčevi ekipi, ampak s posledicami, ki so jih politiki, ekonomisti in drugi odgovorni nakopičili v zadnjih 30 letih, v zdravstvu, samooskrbi in razprodaji državnega premoženja.

Zdaj je priložnost, da se nekateri končno zavedo, kaj pomenita privatizacija in zaklinjanje k vitki državi in kako dragocena sta javno zdravstvo in socialna država, a se bojim, da se bomo po epidemiji zbudili v čisto drugi republiki, v Janševi.