V dneh, ko ostajamo doma, si je marsikdo vzel čas za spomladanska vrtna opravila. Tudi za sežiganje stare trave, obrezanih vej in druge navlake, kar pa je od danes prepovedano, saj je bila za območje celotne Slovenije razglašena velika požarna ogroženost. Kurjenje v naravi zna biti namreč zelo nevarno, že drobna iskra lahko zaneti velik požar – ob ugodnih pogojih se ogenj lahko širi tudi z več kot 100 kilometri na uro. V nevarnosti so okolje in seveda človeška življenja.
V sredo je 59-letni moški na Stari Gori pri Šentilju kljub močnemu vetru kuril porezane smrekove veje. Ogenj se je razširil na leseno garažo 57-letne domačinke, ki je imela v njej spravljenih okoli deset kubičnih metrov drv, traktorsko prikolico, plug, škropilnico in pločevinasto posodo za bencin. Vse to je skušala rešiti pred ognjem, pri tem pa se je opekla po rokah in obrazu. Lopa je povsem zgorela, lastnico pa so odpeljali v bolnišnico, kjer so k sreči ugotovili le lažje poškodbe. Moškega bodo ovadili zaradi povzročitve splošne nevarnosti.
Človeška malomarnost in nevednost
Pred dnevi je na območju Kanjega Dola v idrijski občini možakar kuril travo. Kurišče je obdal s kamenjem, a je ogenj vseeno preskočil in se razširil na 4000 kvadratnih metrov veliko travnato površino. Drugi moški, tudi na Idrijskem, pa je s kotno brusilko rezal kovinske profile rastlinjaka. Iskre so zanetile suho travo. Ogenj je sicer skušal pogasiti, a se je začel zaradi vetra nezadržno širiti. Zagorela je večja travnata in gozdna strmina nad Idrijsko Belo, rdeči petelin se je hitro premikal proti Čekovniku. Poročajo, da je zgorelo približno pet hektarjev podrastja.
Kurjenje in požiganje, odmetavanje cigaretnih ogorkov, odlaganje vročega pepela in drugih gorljivih materialov pa tudi iskrenje zavor in odpadanje delov zavor vlakov so najpogostejši vzrok za požare v naravnem okolju. Kako hitro se bodo razširili, je odvisno predvsem od vrste rastlinja, hitrosti in smeri vetra, razgibanosti terena, temperature in vlažnosti zraka.
Večino požarov zaradi malomarnosti in nevednosti zakrivi človek. Se pa za človeka lahko tudi zelo slabo končajo. Zgodi se, da ga zajame ogenj, največkrat pa je težava dim. Ljudje se mu v paniki in želji, da bi gasili, preveč izpostavijo. Takrat pa nastopi tako imenovani tihi ubijalec, ogljikov monoksid. Največkrat so žrtve starejši ljudje. Gašenje zahteva velike telesne napore in je obenem stresen dogodek, zato lahko pride tudi do zastoja srca in drugih zdravstvenih težav.
V nadzor policija in inšpektorji
Če je vreme vetrovno, ne smemo kuriti. V uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju piše, da ob povprečni hitrosti vetra, večji od 20 km/h, ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 km/h, ne smemo začeti kuriti oziroma moramo takoj prenehati. Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in območjih do 100 metrov od gozda tudi takrat, ko ni splošne prepovedi, kakršna velja zdaj, ni dovoljeno.
O veliki požarni ogroženosti govorimo, ko požar lahko povzroči že manjši izvor ognja. Obstaja možnost hitrega širjenja, nadzor pa je težak. O zelo veliki pa, ko ga lahko povzroči že iskra oziroma najmanjši izvor ognja. Širjenje je zelo hitro, nadzor zelo težak, gašenje pa tudi izredno težavno in dolgotrajno. Za nadzor sta pristojna inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter policija. Posameznik si lahko zaradi nespoštovanja pravil varnega kurjenja prisluži denarno kazen od 200 do 600 evrov, pravna oseba oziroma samostojni podjetnik pa od 1000 do 6000 evrov.
