Enako dolgo zaporno kazen kot prvič so na okrožnem sodišču v Mariboru danes izrekli Medihi Hromadžić. Veliki senat pod predsedovanjem Simone Murko ji je zaradi uboja Mersihe Hromadžić prisodil kazen 14 let zapora, sedemletna kazen je sledila zaradi poskusa uboja matere Iznade. Enotna kazen znaša 20 let zapora, sodišče je 40-letni Mariborčanki še podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe. V tem pogledu je sodba identična tisti, ki jo je prvostopenjsko sodišče izreklo junija letos in je bila nato na višjem sodišču razveljavljena.
Ni se hotela okrutno izživljati
Mariborski okrožni tožilki Tadeji Majcen je znova spodletel poskus, da bi Hromadžićevo obsodili zaradi umora in poskusa umora. Senata niso prepričali argumenti tožilke, da je Hromadžićeva dejanji zagrešila na grozovit način. Očitek je namreč presojal v skladu z novejšo sodno prakso in se je ukvarjal z vprašanjem, ali je Hromadžićeva imela naklep svoji sestri in materi prizadejati strah, trpljenje in bolečine, skratka da bi se nad njima hotela okrutno izživljati. Teh okoliščin ni odkril.
Sicer pa sodišče ni podvomilo o krivdi Hromadžićeve. Osmega marca predlani je v kuhinji družinskega stanovanja na Pobrežju v Mariboru najprej z manjšim nožem napadla sestro Mersiho. Ko je mednju posegla mati, je začela obtožena zabadati tudi njo, vzela v roke večji kuhinjski nož in zabadala naprej.
»Obtožena se ni natančno spominjala, kako je vse skupaj potekalo, v svojem zagovoru je trdila, da jo je sestra žalila, zmerjala in ji grozila,« je obnavljala predsednica senata. »Seveda ne kaže spregledati, da je zagovor podala šele po izvedbi večine dokazov in da je izgovarjanje na izgubo spominja najpogostejša obrambna taktika obdolženih.«
Zavest ji je zožila reakcija na strah
Višje sodišče je lani razveljavilo prvo obsodbo zaradi nezadostno razčiščenega in razloženega vprašanja prištevnosti obdolženke. Sodni izvedenec psihiater Mladen Vrabič je po prepričanju Murkove strokovno argumentiral svojo oceno, da je bila prištevnost Hromadžićeve bistveno zmanjšana. Zavest ji je zožila prehodna duševna motnja, ki jo je povzročila akutna reakcija na strah.
»Obtožena se je zavedala svojih dejanj in jih je hotela storiti. Da je ravnala z naklepom, kaže njena vztrajnost. Uporabila je dva noža, z njima je poškodovala vitalne dele telesa oškodovank,« je sodbo utemeljevala sodnica.
Sodišče ni sledilo tezi zagovornika Francija Šošteriča, ki je vztrajal, da je obtožena storila uboj na mah. Tej tezi je nasprotoval način izvršitve obeh dejanj: Hromadžićeva je najprej obračunala s sestro, nato je napadla mamo. Ko sta oškodovanki pobegnili iz stanovanja in si skušali s pomočjo soseda rešiti življenje, ju je obtožena zasledovala. Blok je uspelo zapustiti materi Iznadi, na dvorišču sta jo že čakala reševalca in ji dala nujno medicinsko pomoč. Mersiha pa se je prej zgrudila v medetaži, tam jo je dohitela obtožena in dokončala krvavo dejanje.
Sodišče je kot olajševalne okoliščine med drugim upoštevalo nekaznovanost obtožene, njeno iskreno obžalovanje in opravičilo materi, ki je hčerki oprostila in jo že nekaj časa obiskuje v zaporu na Igu.
Upoštevalo je tudi zahtevne družinske odnose in razmere, v katerih je živela obtožena skupaj z materjo. Oteževalna okoliščina pa je njena vztrajnost in odločnost pri izvršitvi kaznivih dejanj. »Sestro je zabodla najmanj 48-krat, mater pa vsaj 12-krat,« je poudarila sodnica Murkova.
Sodba ni pravnomočna. Nanjo se bosta pritožila tako tožilka Majcnova kakor tudi zagovornik Šošterič.
