Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so v Jezikovni svetovalnici zbrali vse, kar je v zvezi z izrazi, povezanimi s koronavirusom, treba vedeti za čim lažjo pravilno jezikovno rabo. Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014, v Slovenskem medicinskem slovarju (2012–2020) pa je navedena nepodomačeno, kot je razširjena v strokovni literaturi, torej coronavirus. Za javno rabo sicer priporočajo podomačen zapis, ki sledi izgovarjavi, tj. koronavirus, in ki ga uporabljajo tudi slovenski mikrobiologi.
Nove tvorjenke
»Kot vse podobne zložene besede ali zloženke – enterovirus, rotavirus, retrovirus – tudi koronavirus pišemo v slovenščini kot eno besedo, izgovarjamo pa ga z dvema naglasoma,« pravijo v svetovalnici. Ker je koronavirusov več vrst, jih označujemo z različnimi kraticami. Kratica MERS-CoV na primer označuje koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma, kratica SARS-CoV pa koronavirus, ki povzroča sindrom akutnega oteženega dihanja. »Vse nadaljnje različice teh virusov se označujejo s številkami, zato ima aktualni virus oznako SARS-CoV-2,« še pojasnjujejo.
Sicer pa so bolezen, ki jo povzroča SARS-CoV-02, poimenovali koronavirusna bolezen 2019 ali s kratico COVID-19. Kratico lahko pišemo z malimi ali velikimi črkami, torej kot covid-19 ali COVID-19, medtem ko je zapis Covid-19 napačen. Beseda se sklanja kot običajno: covid-19, covida-19…
Kot zanimivost, na spletu so se že pojavile tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. »Pišejo se skupaj,« pravijo jezikoslovci. šum
