Namesto da bi danes poročali o dogajanju na 59. Pokalu Vitranc, prihodnji teden pa s finala svetovnega pokala v Cortini d'Ampezzo, se je sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju uradno končala minuli četrtek. V sezoni 2019/20 je bilo vse obrnjeno na glavo. Najbolj seveda v rezultatskem pomenu, saj smo bili priča številnim presenečenjem. Delno je k temu pripomogla čez noč končana sezona, ki je marca najprej odpovedovala tekme zaradi pomanjkanja snega, v nadaljevanju pa zaradi koronavirusa. Spomladanskega dela sezone praktično ni bilo. Piko na i je postavila smrt Jeffa Shiffrina, očeta Mikaele Shiffrin, zaradi katere je najboljša alpska smučarka za mesec dni odpotovala v ZDA.
Po šest zmag Mikaele Shiffrin in Alexisa Pinturaulta
Zaradi višje sile so odpadli trije marčevski konci tedna tehničnih disciplin. To je najbolje izkoristila Federica Brignone, ki je v času odsotnosti Američanke z izjemnimi uvrstitvami najprej prevzela vodstvo v svetovnem pokalu, z odpovedjo tekem pa osvojila veliki kristalni globus. Italijanka pred začetkom sezone ni bila v ožji kombinaciji za najvišje mesto, saj je imela ob izraziti favoritinji Mikaeli Shiffrin na papirju prednost še Slovakinja Petra Vlhova. Nič manjše presenečenje ni bilo pri moških, kjer je skupni zmagovalec svetovnega pokala postal Norvežan Aleksander Aamodt Kilde, medtem ko sta se pred sezono v Söldnu za skupno zmago bohotila Francoz Alexis Pinturault in Norvežan Henrik Kristoffersen.
Po številu zmag so v tej sezoni prednjačili štirje alpski smučarji. Moško čast je v najprestižnejši kategoriji reševal Alexis Pinturault. Francoz in Mikaela Shiffrin sta bila s po šestimi zmagami najboljša posameznika. Nihče ne dvomi, da bi bil izkupiček Američanke dvomesten, če bi le izpeljala sezono brez nepričakovane vrnitve v ZDA. Po petkrat sta bili najboljši Federica Brignone in vse boljša Slovakinja Petra Vlhova, ki je z zmago v Kranjski Gori izkoristila odsotnost Mikaele Shiffrin in s tremi zaporednimi zmagami osvojila tudi mali slalomski kristalni globus.
Do globusa z eno zmago
Med junaki zime gre izpostaviti še sedem alpskih smučarjev. Švicar Daniel Yule in Francoz Clement Noël sta dobila vsak po tri slalome, kar ni zadostovalo, da bi Henriku Kristoffersnu preprečila osvojitev malega slalomskega kristalnega globusa. Norvežan je v minuli sezoni prav tako dobil tri tekme svetovnega pokala, dve slalomski in eno veleslalomsko. Thomas Dressen je s tremi zmagami reševal nemško moško čast, skupaj s Švicarjem Beatom Feuzom in Italijanom Dominikom Parisom (oba sta zmagala po dvakrat) pa so tekmecem v smuku puščali drobtinice. Avstrijsko čast alpskega smučanja je v tej sezoni reševal olimpijski prvak v smuku in superveleslalomu Matthias Mayer s štirimi zmagami.
Zanimivo je, da je skupni zmagovalec svetovnega pokala Aleksander Aamodt Kilde v tej sezoni dobil le eno tekmo, in sicer je bil najboljši na superveleslalomu v Saalbach-Hinterglemmu. Norvežan je v svoji karieri za zdaj zmagal le štirikrat, je pa lastnik najprestižnejšega alpskega smučarskega globusa. Potem ko je zadnjih osem globusov pripadlo Avstrijcu Marcelu Hirscherju, je bil pred Kildejem zadnji s tovrstnim podvigom Ivica Kostelić. Le da se Hrvat v sezoni 2010/11 ni skrival v senci, temveč je zgolj na januarskih klasikah zmagal sedemkrat. Pri podrobnejši analizi Kildejeve prednosti v skupnem seštevku pred Pinturaultom je šlo Norvežanu na roko novo pravilo Mednarodne smučarske organizacije v alpski kombinaciji. Kilde je izkoristil pravilo obrnjenega starta, da je šel prvi na slalomski start najhitrejši po razvrstitvi v hitri disciplini. Izkoriščal je dobre razmere ter zasedel drugo, tretje in osmo mesto.
Švica ponovila uspeh izjemne generacije osemdesetih
V alpskem smučarskem svetu je morda celo bolj kot osvojitev obeh posamičnih velikih kristalnih globusov odmevala zmaga Švice v pokalu narodov. Pred tem so namreč 30 let kraljevali Avstrijci, v tej sezoni pa so doživeli boleč poraz. Švicarji so premagali velike tekmice s precejšnjo točkovno prednostjo (8732 – 7694). Nazadnje so bili Švicarji najboljši v pokalu narodov v sezoni 1988/89, ko so blesteli Pirmin Zurbriggen ter Vreni Schneider, Maria Walliser in Michela Figini, ki so osvojile prve tri mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Manj tekem svetovnega pokala od predvidenih je naredilo izjemno zanimiv boj za zmago tudi v razvrstitvi opremljevalcev. Za vsega 15 točk (6895 – 6880) se je prestižne zmage veselil Rossignol pred Headom. Head je v zadnjih desetih letih le enkrat izgubil prestižni boj, ko ga je v sezoni 2016/17 ugnal Atomic. Tudi pred tremi sezonami je bila razlika izjemno majhna (7000 – 6975). Francozi so si v tej sezoni odločilno prednost priborili v tehničnih disciplinah, kjer je bil najboljši Henrik Kristoffersen, pomemben delež pa je prispeval tudi Slovenec Žan Kranjec. Head je obdržal primat v hitrih disciplinah, a izgubil stik v tehničnih, kjer je bil v obeh disciplinah boljši tudi Atomic z Mikaelo Shiffrin. Pri Headu so v tej sezoni najbolj pogrešali točke Norvežana Aksla Lunda Svindala in Američanke Lindsey Vonn, pri Atomicu pa Marcela Hirscherja.
Slovenski vrhunec v Adelbodnu
Slovensko alpsko smučanje je po zaslugi Žana Kranjca v zadnji sezoni doseglo eno zmago svetovnega pokala. Veleslalomski uspeh v Adelbodnu je bil odmeven. Žal je spomin v teh dneh svetlejši pri aktualni odpovedi tekem Pokala Vitranc, zaradi katerih bo nastal velik minus v blagajnah organizatorjev ASK Kranjska Gora in Smučarske zveze Slovenije. Tudi ženske tekme za Zlato lisico v tej sezoni niso bile na pravem mestu, saj so se iz Maribora preselile v Kranjsko Goro. Vzdušje na obeh tekmah v Zgornjesavski dolini je bilo nad pričakovanji in je potrdilo nacionalni pomen alpskega smučanja.
