Doc. dr. Pavlin očitno še vedno ni v celoti prebral knjige Prevarani sokoli, ali pa morda ni hotel razumeti vsebine, tako kot tudi dr. Josip Rus, podpisnik sodelovanja v OF s strani komunističnih sokolov, ni hotel razumeti sokolske filozofije, saj mu iskanje resnice na podlagi arhivskega gradiva in znanstvenih metod očitno ni pri srcu. Na to me še posebej navaja njegov »sokolsko partizanski pozdrav«, ki izpričuje njegovo dogmatično prepričanje, da so sokoli dejansko obstajali kot dejavnik tako znotraj enoumne politične strukture OF kot tudi znotraj oboroženega partizanstva.
Doc. Dr. Pavlin veliko bere in zagotovo ni spregledal ugotovitve človeka, ki je neposredno sodeloval v dogajanju, katerega pomemben del osvetljuje tudi knjiga o prevaranih sokolih – gre za pomembnega slovenskega pisatelja Vitomila Zupana, ki je v svojem avtobiografskem romanu Levitan med drugim zapisal: »Izšel sem iz sokolskih vrst in sem v partizane pripeljal veliko sokolov. Od vsega tega je ostala bedna pravljica. Dali smo najboljše vojaške kadre, to je res. A naša idejica je bila tako otroško skromna, da se je ni bilo težko polastiti. Od tridesetih delegatov Sokola na zboru leta 1944 samo dva nisva bila partijca (na osvobojenem ozemlju Bele krajine), Tyrš – requiescat in pace.« Z drugimi besedami: na tem zboru partizanskega sokolstva je torej sodelovalo že 97 odstotkov sokolov, ki so že prej postali člani partije (zakaj, so sami najbolje vedeli), in le 7 odstotkov sokolov, ki so se odločili vztrajati pri sokolstvu. Doc. dr. Pavlin v svoji vnemi spregleduje dejstvo, da prevzem komunistične ideologije pomeni hkrati zapustitev sokolske filozofije, še več, opustitev sokolskih vrednot in sprejem tistih, ki jih je zapovedal Lenin, uresničevali pa Stalin, Tito in slovenska komunistična elita.
Sokolska filozofija in dejanja so temeljila na štirih temeljnih vzgojah: narodni, demokratični, moralni in telesni. Samo vse štiri vzgoje skupaj so tvorile sokolsko vzgojo. Dejstvo je, da so vsi totalitarizmi 20. stoletja ukinili sokolske organizacije na naših tleh. Komunizem, fašizem in nacizem v osnovi niso želeli poudarjati slovenske narodne vzgoje, fašizem in nacizem, ker sta poudarjala italijanstvo oziroma nemštvo, komunizem pa proletarski internacionalizem, mednarodnost delavskega razreda, in mu je bilo za vse preostale stanove kaj malo mar. V nobenem od naštetih totalitarizmov ni demokratičnosti, saj je vse vodeno od zgoraj navzdol, kot v vojski, ter v nobenem ni bilo primerne morale, saj ko enkrat postane moralna norma ubijanje drugače mislečih, ne moremo več govoriti o primerni morali – dr. Rus pa je ob ukinitvi sokolstva dejal, da je sokolstvo našlo izpolnitev svojih ciljev v komunistični partiji.
Res se lahko samo grenko nasmehnemo ob takšni izjavi nekoga, ki ni bil ne legalen ne legitimen zastopnik takratnih slovenskih sokolov. In tako so borci za »demokratičnost« slovenskega sokolstva, med katere so se šteli dr. Rus, Polič in Lubej, Sokol preprosto ukinili (tudi to nelegalno in nelegitimno, saj so prekršili vse možne pravne norme, ob tem, da sta bila Rus in Polič pravnika).
Vrednote in metode komunistov najnazorneje prikazuje Lenin v svojem obračunu z renegatom Kautskym. In katere vrednote in metode ter predvsem kateri cilji so jih vodili? »Cilj KP je izvesti revolucijo in diktaturo proletariata; vodenje in vodstvo revolucije je prva naloga članov KP in je v celoti podvrženo enemu centru vodenja; diktatura je oblast, ki se opira neposredno na nasilje in je ne vežejo nobeni zakoni; proletarska revolucija je mogoča samo, če nasilno razbijemo stari buržoazni državni ustroj in namesto njega postavimo novega; revolucija je dejanje, s katerim del prebivalstva vsili svojo voljo drugemu delu, in sicer s puškami, bajoneti, topovi, torej s samimi zelo avtoritarnimi sredstvi; in zmagovita stranka mora nujno svoje gospostvo uveljaviti s strahom, ki ga vliva reakcionarjem njeno orožje; izkoriščevalce je možno potolči na mah, če zmaga vstaja v središču ali upor v vojski; interesi revolucije so nad formalnimi pravicami ustavodajne skupščine; nobena revolucija ni opravila in ne more opraviti svoje naloge, ne da bi 'dezorganizirala' armado; oboroženi delavci so klica nove armade, organizacijska celica novega reda, prva skrb vsake zmagovite revolucije pa je bila razbiti staro armado, jo razpustiti in jo zamenjati z novo; revolucionarni položaj označujeta lakota in opustošenje, ki ju je vojna vsepovsod povzročila; vsa imovina v rokah sovjetov; dokler proletariat še potrebuje državo, je ne potrebuje zaradi svobode, temveč zato, da zatre svoje nasprotnike; za ceno nacionalnih žrtev bomo ohranili mednarodni revolucionarni vpliv.«
Odsevi vseh teh metod so več kot razvidni tudi iz dogajanja med drugo svetovno vojno na Slovenskem – spomnimo se samo Grčaric. Da tega, kar se je dogajalo po njenem koncu, niti ne omenjamo. Vse, kar je Lenin zapovedal, se je na slovenskih tleh uresničilo. Najbolj grozljiv je zadnji stavek, kjer Lenin neposredno govori o tem, da narodne žrtve niso pomembne, saj gre za idejo komunizma, ki je večja in bolj pomembna od človeških življenj; domači komunisti so res izvedli pomor med Slovenci, sedemsto morišč po Sloveniji o tem zgovorno priča, več o tem pa si doc. dr. Pavlin lahko prebere tudi v nekaterih knjigah, ki so izšle v zadnjem času.
Leon Štukelj – poosebljenje slovenskega sokolstva – je v svojih spominih zapisal: »Komunistom pravzaprav nisem zameril, šlo je za malega človeka, ki so mu ponujali sanje in prihodnost, kakršna v resnici ni bila dosegljiva. Bolj zamerim, ali pa se čudim, naši nekdanji inteligenci, s katero sem se tudi sam družil. Nikakor med take nevedneže ali zapeljance ne štejem osveščene inteligence krščanskih socialistov s Kocbekom na čelu in liberalcev. Ti so vedeli, kaj je počenjal Stalin v Rusiji, in njegova grozodejstva jih niso zadrževala, da se ne bi združili.«
Osnovno vodilo znanstvenika je resnica, doc. dr. Pavlin pa s svojim zaključnim pozdravom – »sokolski partizanski zdravo« – nazorno in nedvoumno pokaže, da je del serviserske zgodovine, saj o dejstvih preprosto ne želi razpravljati. Vendar pa njegove ideološke plašnice dejstev ne morejo niti spremeniti, kaj šele izničiti. Sprava z resnico je edina sprava, ki je pot do poenotenja razklanega naroda.
Dr. S. Kristanu pa v odgovor na njegov prispevek k polemiki sporočam naslednje: veseli me, da ste knjigo, ki sem Vam jo podaril, prebrali. Ne vem sicer, kako poznate mojo ideološko usmerjenost, saj nisem član nobene stranke, predvsem pa v knjigi Prevarani sokoli ni mogoče najti nikakršnih ideoloških opredelitev, kaj šele pamfletov. Ampak očitno je za Vas dokumentirana resnica tako boleča, da jo vidite kot pamflet, čeprav v njej ni nobenega agitiranja za kakršnokoli politično opcijo ali opredelitev. Verjetno Vas je celoten sklop komunističnih ukrepov tako prizadel, da si še kar naprej zatiskate oči pred z dokumenti izpričanimi dejstvi.
Bili ste med prvimi, ki ste v slovensko telesno kulturo uvedli oster oseben način medsebojnega sporazumevanja. Sam sem Vam hvaležen, ker ste mi pred časom podarili knjigo Draga Bajta Odčitki, 1996–2000 in mi v njej podčrtali vsa ostra mnenja njenega avtorja o drugih, zato sem kar presenečen, da ste sami na tak svoj odnos do drugih tako brez težav kar pozabili. Čeprav ste se ukvarjali z izrazoslovjem, Vam očitno ni jasno, kaj je sovražni govor. Naj Vam osvežim spomin, kako opredeljuje sovražni govor Ustava Republike Slovenije v 63. členu, ki govori o prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepovedi spodbujanja k nasilju in vojni: protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti, protiustavno je tudi vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti opredeljuje tudi Kazenski zakonik Republike Slovenije, v 297. členu pa sovražni govor še dodatno opredeljuje, in to v naslednjih odstavkih:
»... kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev; kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.«
V mojem odgovoru doc. dr. Pavlinu ne morete najti ničesar od zgoraj navedenega, kar pomeni, da so očitki o sovražnem govoru absolutno privlečeni za lase. Res pa lahko v mojem odgovoru dne 15. februarja 2020 najdete navedek, v katerem Lenin posebej poudarja, da za komuniste ustava in zakoni ne veljajo – tej »zapovedi« se močno približujejo tudi Vaše metode polemiziranja, ko zatrjujete nekaj, kar ni prav nikakor povezano s pravnim redom, na katerem je utemeljena naša država.
Pravite, da ste otrok Sokola – kaj naj drugega, kot da Vam verjamem, da ste že pri svojih osmih letih (takrat so nemški in italijanski okupatorji Sokol prepovedali, takoj po njihovem dokončnem porazu leta 1945 pa so ga zmagovalci s samoukinitvijo ukinili) v celoti spoznali filozofijo sokolskega gibanja in jo nadaljevali (!) pri TVD Partizan.
Prav tako Vas razumem, da ste že v otroštvu vedeli, da je bistvo sokolstva preval naprej in nazaj, in da tako še vedno mislite in tudi verjamete. Če bi hoteli (ali vsaj želeli) vedeti še več, bi se že v svojih študijskih ali pa vsaj pedagoških časih na Univerzi v Ljubljani lahko lotili podrobnejše raziskave sokolskega gibanja in nam ga predstavili takega, kot je bilo v resnici (z vso njegovo filozofijo, ki jo poznate že od otroštva) – a tega žal niste storili in smo tako morali ves čas poslušati, da je Sokol telovadno društvo. Naj Vam namignem, da celo v zakonu o ustanovitvi Sokola Kraljevine Jugoslavije besede »telovadba« v imenu organizacije sploh ni bilo: telovadba je bila zgolj pot, ne pa cilj sam po sebi. Da bi pomen sokolstva za razvoj narodne misli in samobitnosti ter demokratične in moralne vzgoje na slovenskih tleh kolikor le mogoče zmanjšali, so komunisti sokolstvo dosledno poniževali na raven mehanicistične telesne dejavnosti, tudi tako, da so ga razglašali zgolj in izključno za nekakšno telovadno društvo. Kot priča Vaš zadnji prispevek o tej témi, se je ta komunistična doktrina v Vaši glavi odlično ugnezdila. Moram Vas pa, žal, opozoriti, da to Vaše mnenje resnično ne zdrži primerjave s pretanjeno zapisanim mnenjem npr. Leona Štuklja, pravnika, sodnika, legalista, sokola, človekoljuba, ki sokolstva ni samo dojemal in živel, ampak doživel tudi njegovo ukinitev. In v tem njegovem pisnem mnenju je zapisano črno na belem, da so bili sokoli prevarani.
Dokumenti, ki so v knjigi Prevarani sokoli predstavljeni, so resnični, obravnavani v skladu z vsemi zgodovinopisnimi in metodološkimi znanstvenimi načeli ter jih greste lahko kadarkoli preverjat. V treh letih od izida knjige noben od priznanih zgodovinarjev iz Prevaranih sokolov ni še ničesar ovrgel, tudi doc. dr. Pavlin ne. Pa tudi: en kamenček še ne pomeni mozaika, zgodovina pa je mozaik kamenčkov, ki se sestavljajo v celotno sliko. Glede na to, da ste v pokoju, Vam ne bo težko pustiti šest let (kot sva jih skupaj z dr. Vestom) v arhivu za znanstveno potrjevanje Vašega pogleda na resnico. Vesel bom vsakega kamenčka, ki ga boste našli in bo spremenil končno sliko.
Obe zgodovinski knjigi, Prevarani sokoli in Gospod Leon Štukelj in Tovarišija, imata odlične ocene tako strokovnjakov kot številnih bralcev, pa tudi novinarjev in drugih obiskovalcev številnih predstavitev. Na ta način so vsi ti dali dr. Vestu in meni, po Vašem naziranju »učiteljema telovadbe«, priznanje, da vendarle razumeva še kaj drugega kot pa preval naprej in nazaj, kar se v družbi od izobraženca navsezadnje tudi pričakuje.
In prav tako me tudi veseli, da ste spregledali, kar zadeva izrazje, in počasi le sprejemate splošno uveljavljen slovenski strokovni izraz orodna telovadba namesto komunistično vsiljenega izraza športna gimnastika, saj to obeta, da lahko spremenite tudi še kak drug miselni vzorec, ki vam je ostal iz preteklosti. Morda lahko za pomoč pri tem za začetek preberete knjigo Gospod Leon Štukelj in Tovarišija.
PROF. DR. IVAN ČUK
