Turška delegacija s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom je nocoj na hitro končala pogovore s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom. Slednja sta na kratki tiskovni konferenci sicer diplomatsko prikrila očitna nesoglasja z Ankaro z obljubo temeljite preučitve uresničevanja medsebojnih sporazumov, a je bil Erdoganov odhod brez komentarja dovolj poveden. Von der Leyenova je sicer pred pogovori že opozorila, da bo iskanje kakršne koli rešitve najnovejše begunske in migracijske krize najprej zahtevalo konec pritiska na meji, ki ga je Ankara sprožila s sprostitvijo poti proti EU oziroma Grčiji z izgovorom na dogajanje v sirski provinci Idlib. Dejala je, da dogajanje na grško-tuški meji jasno kaže na politično motiviran pritisk na zunanjo mejo Evropske unije, Erdogan pa je po drugi strani ocenil, da EU ne izpolnjuje svojih obljub.
Turčija po migrantski krizi iz leta 2015, ko se je po Egejskem morju v EU zlilo na stotisoče beguncev z vojnih območij, pomešanih z ekonomskimi migranti, gosti več kot 3,6 milijona nesrečnikov na poti v mirnejše in boljše življenje. EU ji je za njihovo oskrbo in šolanje z dogovorom iz leta 2016 obljubila šest milijard evrov, če jih bo na njihovi poti ustavila. Do zdaj je Turčija prejela približno polovico te vsote, nadaljnja finančna pomoč pa je naenkrat obvisela v zraku in je že postala del današnjega širše zastavljenega poskusa reševanja tako begunske kot sirske krize s strani EU.
Čeprav je bila takratna finančna pomoč posebej izpostavljena, je za Turčijo pomemben del predstavljala tudi obljuba EU o postopnem sprejemu več tisoč sirskih beguncev, ki je bila le deloma uresničena, zlasti pa obljuba o ukinitvi vizumov in pospešitvi pridružitvenih pogajanj. Poskus državnega udara proti Erdoganu, ki ga je ta izkoristil za pogrom nad političnimi tekmeci in tudi novinarji, je te obljube postavil na led. Lani poleti je turški zunanji minister Mevlut Çavuşoğlu tako že napovedal, da bodo migracijski sporazum suspendirali, če EU ne bo ukinila schengenskega vizuma za turške državljane.
Uveljavljanje interesov v Siriji
Po navedbah neimenovanega evropskega diplomata je bila turška zahteva pred današnjimi pogovori v Bruslju, kjer je Erdogan obiskal tudi sedež Nata, politični dogovor o vseh omenjenih vprašanjih ter tudi o reševanju krize v Idlibu. O tej se je Erdogan prejšnji teden v Moskvi pogovarjal z ruskim predsednikom, kjer sta se dogovorila za začasno gašenje krize z negotovim premirjem. V EU pa so možnost za kakršen koli napredek videli le, če ne bo več pritiska, ki ga s svojim sedanjim ravnanjem izvaja turški predsednik.
Ta pritisk je v precejšnji meri namenjen prav uveljavitvi turških interesov v Siriji. Ti so v EU in tudi v Natu, katerega članica je Turčija, naleteli na jasno negodovanje že ob turški zasedbi obmejnega območja na sirskem vzhodu, kjer so zavezniške Kurde pustile na cedilu Združene države.
Erdogan se je v Bruslju najprej srečal z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom in po pogovorih dejal, da pričakuje konkretno pomoč vseh članic v soočanju s konfliktom v Siriji. Stoltenberg jo je Turčiji kot »dragoceni zaveznici«, ki jo sirska državljanska vojna z milijoni beguncev najbolj zadeva, tudi zagotovil, a terjal skupne rešitve.
