Ministrstvo bo pripravilo spremembo uredbe, ki bo poskrbela za to, da bremena nakopičene odpadne embalaže ne bodo nosili občani prek položnic, pač pa »bo to breme vseeno prevzela država«, je na poslansko vprašanje Borisa Doblekarja (SDS) danes odgovoril Zajc. Z uredbo bo država ponovno uvedla tristranske pogodbe, torej bo komunala lahko prek javnega naročila sama našla podjetje, ki bo odpeljalo in obdelalo odpadno embalažo, država pa bo to plačala.
Prvič je država uredbo o odpadni embalaži na podoben način spremenila že leta 2018, sledil pa je še interventni zakon. Kot je povedal Zajc, je država tako poskrbela za 22.000 ton odpadne embalaže.
Medtem so družbe za ravnanje z odpadno embalažo po ugotovitvah inšpekcijskih služb pobrale za okoli tri milijone evrov več denarja, kot so odpeljale embalaže. Inšpekcija je po teh ugotovitvah vložila kazenske ovadbe. »Kako se bodo ti postopki končali, bomo videli. Ampak to je problem, to je tisto, kar sem na začetku povedal - zdajšnji sistem pušča preveč možnosti za razne mahinacije,« je izpostavil.
Tako je Zajc znova spomnil na pripravljeno novelo zakona o varstvu okolja. Ta naj bi na novo uredila proizvajalčevo razširjeno odgovornost in namesto družb za ravnanje z odpadno embalažo uvedla neprofitne organizacije v lasti proizvajalcev. »Ta zakon je pripravljen. Nov minister, ko bo imenovan, se bo lahko odločil, ali bo šel po tej poti naprej ali ne,« je dejal.
Sicer pa minister računa, da bi v prehodnem obdobju do uveljavitve novega sistema, torej do leta 2023, lahko situacijo obvladali brez novega interventnega zakona. Ob tem pa je znova pozval k vzpostavitvi sistema ravnanja z odpadno embalažo doma, »kar se bo sicer nekoliko poznalo na položnicah«. A bo na drugi strani sistem bolj spodbujal zmanjševanje nastajanja odpadkov.
Izvoz blata
Zajc se je v odgovoru dotaknil tudi vprašanja blata s komunalnih čistilnih naprav, za katerega meje zapira Madžarska. Povedal je, da so iz nekaterih drugih držav dobili pozitivne odgovore glede možnosti izvoza blata tja. »Poleg tega so že sklenjene tudi neke pogodbe za izvoz. Pri nas že imamo tudi vloge za izvoz tega blata v druge države,« je pojasnil. Znova je dodal, da se zaenkrat ne kaže, da bi se nam blato kopičilo doma.
Na daljši rok pa je odhajajoči minister tudi v tem primeru pozval k rešitvam v Sloveniji, med drugim k boljšemu nadzoru nad tem, da bo blato čim bolj čisto, da se ga bo dalo uporabljati tudi v kmetijstvu. Treba bo tudi postaviti infrastrukturo za sušenje, zavzel pa se je tudi za monosežigalnico, v kateri bi sežigali zgolj komunalno blato.
V zbornici komunalnih podjetij so pred časom opozorili na izredne razmere zaradi nakopičene odpadne embalaže. Že konec januarja je je bilo po državi nakopičene 16.470 ton, do konca leta pa se bodo razmere le še poslabšale, so ocenili. Situacijo bi po njihovem začasno rešil nov interventni zakon, ki bi državo stal 8,7 milijona evrov in katerega predlog je že sprejel državni svet.
Zajc je nato na novinarski konferenci pozive k novim interventnim ukrepom zavrnil in spomnil, da mora za odpadno embalažo, ki je niso dolžne odpeljati družbe za ravnanje z odpadno embalažo, poskrbeti povzročitelj, to pa so komunale. K temu so ostro protestirala združenja slovenskih občin.
