Nekdanji predsednik vlade Cerar je na začetku svojega današnjega nastopa pred komisijo izrazil presenečenje, da je sploh vabljen kot priča v tej zadevi. S postopki proti Kanglerju namreč, kot je zatrdil, nima nič, o njih ni bil nikoli obveščen, niti se zanje ni zanimal. Tudi na vprašanje predsednika komisije Žana Mahniča (SDS), ali je kot premier dobival pisma Odbora 2015 o postopkih proti Kanglerju, je odvrnil, da se s tem neposredno ni ukvarjal. Tudi če so v njegovem kabinetu takšna pisma dobivali, so jih avtomatično posredovali ministrstvu za pravosodje, je dodal.
Mahnič je Cerarju pojasnil, da so ga na zaslišanje povabili, ker ga je v svojem pričanju pred komisijo omenil Kangler. Ta je dejal, da naj bi se Cerar na enem izmed srečanj z novinarji »hvalil« s postopki proti Kanglerju kot primerom dobre prakse pri pregonu gospodarskega kriminala.
Cerar je takšne očitke zavrnil. »Gre za dezinformacijo, neresnico ali celo laž,« je poudaril. Dodal je, da so očitno posredniki to neresnico posredovali Kanglerju. Zatrdil je, da nikoli ni spodbujal ovadb proti komurkoli, je pa morda komentiral vidike pravosodnega sistema. »Tako niti ne razmišljam kot pravnik in politik, popolnoma nemogoče je, da karkoli takega rekel,« je še poudaril.
Konkretnih primerov proti Kanglerju pa Cerar kot pravni strokovnjak ni želel komentirati, saj jih ni podrobneje spremljal. Tako tudi ni mogel podati mnenja, ali je v Kanglerjevem primeru prišlo do zlorab.
Je pa na vprašanje, ali je pri nas mogoča zloraba policije v politične namene, odgovoril, da se takšne zlorabe lahko zgodijo v vsakem sistemu. Takšne zlorabe je treba najostreje obsoditi in izvesti postopke za njihovo sankcioniranje, je poudaril in dodal, da pa je treba skozi pravne postopke najprej ugotoviti, ali je res šlo za zlorabo.
Pred preiskovalno komisijo stopila tudi Kresalova
Pred preiskovalno komisijo je danes stopila tudi nekdanja ministrica za notranje zadeve Kresalova. Po obsežni preiskavi in pridržanju tedanjega mariborskega župana, ki so ga sumili podkupovanja in zlorabe položaja pri več gradbenih projektih v Mariboru, je namreč maja 2011 Kangler Kresalovo obtožil, da je naročila njegovo aretacijo.
Da Kangler pregon zoper njega povezuje s Kresalovo, je nekdanja ministrica že tedaj označila kot »veliko neumnost«, pa tudi danes je pred preiskovalno komisijo zatrdila, da se njeno stališče od tedaj ni spremenilo. Poudarila je, da kot ministrica ni imela nobenih pooblastil pri pregonu kaznivih dejanj, tako jih ni ne vodila ne usmerjala niti ni dobivala poročil.
Na vprašanje predsednika komisije, ali je bila seznanjena, da policija dela na preiskavi v zadevi Kangler, je odgovorila, da ji policija ni poročala o odprtih zadevah in da je ta preiskava očitno stekla že bistveno prej, v času njenega predhodnika Dragutina Mateja. Kdaj je bila obveščena o konkretni preiskavi, se ni spomnila, je pa povedala, da jo je policija o odmevnejših zadevah običajno obvestila, ko so hišne preiskave že tekle.
Komentirala je tudi navedbe, da je šlo v Kanglerjevem primeru za motiviran politični proces. Po njenih besedah takšnih utemeljitev »ne slišimo ne prvič ne zadnjič«, saj je zelo priljubljen ugovor zoper delovanje pravne države, ki pa bi se mu morali zlasti politiki izogibati. »Sama take izjave ne bi dala, pa sem imela svoj del medijske gonje in obtoževanj,« je dodala.
Kresalova tudi ne verjame, da bi določena politična opcija lahko zlorabila policijo za diskreditacijo konkurence oziroma da je sistem do te mere slab in pokvarjen. Po njenih besedah se sicer dogajajo napake, neprofesionalnost in nedoslednosti, a jih večstopenjski sistem nadzora odkrije.
