V grškem mestu Kastanies ob meji s Turčijo so včeraj in nedeljo po zraku letele pločevinke s solzivcem. Po besedah očividcev so policisti z njimi odgovorili na leteče kamenje jeznih beguncev in migrantov, ki so hoteli prečkati mejo in vstopiti v EU, pa naleteli na blokado, je poročal Reuters. Območje blizu turško-grško-bolgarske tromeje je v minulih dneh tako postalo vroča točka novega migrantskega vala, ki ga je ustvarila petkova odločitev Turčije, da sirskim beguncem na svojem ozemlju ne bo več preprečevala vstopa v Evropsko unijo.
Zaradi te napovedi Ankare se je po zelo različnih ocenah proti meji z Grčijo podalo od 13.000 do več kot 76.000 oseb, pri čemer ni jasno, koliko od teh je sirskih beguncev, koliko pa jih je iz drugih držav in so ekonomski migranti – trditve o tem so zelo različne.
Odločitev turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pa je sprožila bojazni v Evropski uniji, da bi se lahko znašla pred novo preizkušnjo begunsko-migrantskega vala, ki si ga tako zelo prizadeva preprečiti od leta 2015, ko je vstopilo približno milijon beguncev in migrantov.
Tudi posledica dogodkov v Idlibu
Erdogan je odločitev pojasnil s tem, da Turčija ne more sprejeti še milijona beguncev, kolikor se jih je od decembra napotilo proti njenim mejam iz Sirije, potem ko je vojska Bašarja Al Asada začela ofenzivo v Idlibu, zadnjem večjem območju pod nadzorom upornikov. Erdogan je odločitev sprejel po dogodkih prejšnji teden, ko je sirska vojska v zračnem napadu v Idlibu ubila 33 turških vojakov, Ankara pa je zato začela operacijo Pomladanski ščit proti sirski vojski in po današnjih navedbah uničila dve letali, 103 tanke, osem helikopterjev, protiletalske sisteme in druge postojanke. S tem spopadom je Turčija prišla navzkriž tudi z Rusijo, ki je na strani Asada. Po navedbah diplomatskih virov, ki jih prenašajo agencije, želi Erdogan dobiti evropsko podporo za svojo operacijo, očitno tudi z žuganjem z odprto mejo. Več o stališčih EU bo jasno v prihodnjih dneh, ko je napovedana zelo živahna diplomatska aktivnost.
SMS o odprti meji
Dogajanje še povečuje bedo ljudi, ki so še v Idlibu, zato se tudi krepi tok beguncev proti Turčiji, kjer jih je iz Sirije že zdaj 3,7 milijona. Erdogan je leta 2016 sklenil dogovor z EU, da bo njim in ekonomskim migrantom od drugod onemogočal pot proti zahodu v zameno za denarno pomoč in druge ukrepe, a se ves čas pritožuje, da se ga v Bruslju ne držijo, ter tudi s tem utemeljuje odprtje meje.
Pritisk na mejo z Grčijo se je v zadnjih dneh takoj povečal. Uradne Atene obtožujejo Turčijo, da je šlo za načrtno pripravljen ukrep, saj da so migrantom in beguncem v Turčiji ponudili brezplačen prevoz proti meji z Grčijo in jim pošiljali neresnična sporočila na telefone, da je meja odprta. Grčija je s Turčijo tradicionalno v slabih odnosih, v zadnjem času tudi zaradi vprašanja izkoriščanja energentov v Sredozemskem morju, zaradi česar je Ankara tudi tarča sankcij EU.
V Atenah sicer zagotavljajo, da bodo učinkovito varovali zunanjo mejo EU, so pa že zahtevali izredno srečanje zunanjih ministrov EU. Minuli konec tedna so zaznali skoraj 10.000 poskusov nezakonitega prestopa meje. V Bolgariji ni bilo pritiska na kopensko mejo.
Mehkejši odziv EU, trši vzdolž balkanske poti
Medtem pa odzivi predstavnikov Evropske unije kažejo na previdnost. Šli so zlasti v smeri izražanja solidarnosti in pomoči Grčiji in Bolgariji, kar sta sporočila predsednika evropske komisije in evropskega sveta Ursula von der Leyen in Charles Michel, ki je tudi govoril z Erdoganom in izrazil sožalje zaradi smrti turških vojakov v Siriji. Brez kritike torej, saj v Bruslju očitno ocenjujejo, da bi bila v tem trenutku kontraproduktivna in da je Erdogana treba na mehak prepričati, naj si premisli.
Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex je stopnjo pripravljenosti na vseh mejah s Turčijo dvignila na visoko. Drugje vzdolž tako imenovane balkanske migrantske poti niso zaznali povečanega števila poskusov nezakonitega prečkanja meje. So se pa države odzvale na dogajanje. V Severni Makedoniji zagotavljajo, da so pripravljeni na morebitni val migrantov. Srbski predsednik Aleksandar Vučić pravi, da ne bo dovolil, da bi Srbija postala »čakalnica« za desettisoče ljudi. Andrej Plenković, premier Hrvaške, ki predseduje Svetu Evropske unije, pa se je predvsem zavzel za to, da se Erdogana prepriča, naj ne sproži še večjega migranskega vala. Madžarska je po pogovoru premierja Viktorja Orbana z Erdoganom napovedala okrepitev nadzora meje, avstrijski kancler Sebastian Kurz pa je namignil na možnost zaprtja meje, če bi se ponovili dogodki iz leta 2015.
