Okoli pol enajste ure danes dopoldan je Martin Težak iz Slamne vasi v Metliki stal pred hišo. »Dlje časa je čudno donelo, nato je počilo. Na nebu sem iskal oblake, ki pa jih ni bilo. Najprej sem pomislil na letalo, a ko sem opazil spiralast dim, sem vedel, da gre za nekaj drugega,« je o neobičajnem pojavu pripovedoval Težak. Ljubiteljsko spremljanje astronomije ga je hitro potisnilo v pravo smer iskanja odgovora, malce mu je na pomoč priskočil še splet. »Kaj hitro sem posumil, da je šlo za meteorit, delno tudi zaradi zvoka samega. Bil je predolg, da bi bilo kaj drugega, zvenelo je, kot bi grmelo in to dlje od desetih sekund,« je dodatno pojasnil. Padec meteorita je zaznala tudi potresna opazovalnica Črešnjevec na Dolenjskem. »Verjetno je šlo za preboj zvočnega zidu, ki ga je najverjetneje povzročil padec in eksplozija meteorita,« je povedal dežurni seizmolog Miha Lajnšček.

Na spletnih družbenih omrežjih so se kmalu pojavile fotografije in pričevanja očividcev, ki so poročali o močni svetlobi na nebu, ki ji je sledil pok in bel dim. »Strašno je zabobnelo, kar streslo se je v hiši, kaj se dogaja?« se je spraševala ena od prebivalk Metlike, drugi so ugibali, ali je zvočni zid prebilo letalo, ali gre za neznani leteči predmet, tretji so se pošalili, ali ima vse skupaj kaj za opraviti s koronavirusom. Eksplozijo so čutili tudi na Hrvaškem in sicer na območju Reke, Karlovca in Zagreba. Dim je bilo videti nad Učko pri Reki, medtem ko so padec meteorita in grmenje opazili tudi v Zagrebu. Po poročanju televizije N1 naj bi meteorit eksplodiral nad Slovenijo in sicer na višini kakih 30 kilometrov.

Delci morda popadali na tla

»Zemlja se giblje s hitrostjo 30 kilometrov na sekundo in če pride tako telo z enako ali še večjo hitrostjo proti nam, se te hitrosti seštevajo. Tukaj so sicer majhne mase, a hitrost pomeni veliko kinetično energijo,« je za STA pojasnil Herman Mikuž iz astronomsko-geofizikalnega observatorija Golovec in Fakultete za matematiko in fiziko. To lahko povzroči tudi neke vrste eksplozijo s posledico udarnega, torej zračnega vala z veliko močjo, ki pometa vse pred seboj, je razložil. V našem osončju je namreč veliko teles, zato se lahko zgodi, da ta na svoji poti srečajo Zemljo. Ko kamen iz vesolja prestreže Zemljino orbito, pravi Mikuž, pade v Zemljino atmosfero, kjer nato zaradi trenja zgori ali eksplodira. Običajno za telesa, težka od nekaj kilogramov pa do 10 ali 20 kilogramov. »Iz seizmografa je treba dobiti podatke, predvsem višino in položaj meteorita. Na podlagi tega pa lahko ugotovimo, za kako veliko telo je šlo. Govorimo o večji količini materiala, najverjetneje za tako imenovani superbolid, čemur smo priča enkrat vsakih nekaj let,« je za hrvaški N1 komentiral profesor in ljubiteljski astronom Korado Korlević.

Mogoče je, da v eksploziji ni zgorel celoten meteorit, temveč so njegovi delci padli na tla, je še povedal Mikuž, a bo to mogoče ugotoviti šele sčasoma ob morebitni organizaciji iskalnih ekspedicij. Pri nas je takšne delce zaradi veliko vegetacije težko najti, a da so pozimi te možnosti večje kot poleti, je še ocenil.

Video dneva meteor Slovenija Hrvaška