Potapljači se zaradi specifike in zahtevnosti terena, kjer je močan tok, struga reke Save pa razgibana, med Zagorjem, Trbovljami in Hrastnikom večkrat letno usposabljajo, da so pripravljeni za zahtevne intervencije. »Pri rednem usposabljanju smo na koncu potopa na desnem bregu, približno 50 metrov pred mostom, ki vodi do termoelektrarne, na globini približno 2 metra našli neeksplodirano ubojno sredstvo. Lokacijo smo označili z bojo, obvestili Center za obveščanje, ki je sprožil ustrezne postopke. Gasilci PGD Trbovlje mesto so do prihoda ekipe NUS iz zahodnoštajerske pokrajine zavarovali kraj dogodka. Ekipa je mino in streliva strokovno odstranila in odpeljala na uničenje,« pravi vodja gasilcev Simon Las, ki deluje tudi v slovenski podvodni reševalni službi.

Najdba je v Zasavju vzbudila precej zanimanja in pozornosti, saj ljudje kljub pogostosti večinoma ne vedo, koliko takšnih stvari se utegne še skrivati okrog nas. »Takšne najdbe so še zelo pogoste in so tudi zelo nevarne, saj je večina neeksplodiranih ubojnih sredstev še 'živih',« doda Las. V Zasavju je takšnih nevarnosti sicer po ocenah manj kot ponekod drugje v Sloveniji, niso pa nič manj nevarne. »Če se ne premikajo, je verjetnost detonacije zelo majhna ali skoraj nična. Premikanje in dotikanje pa je zelo nevarno, tudi če gre za tako stare najdbe. Življenjska doba je zelo dolga, na primer v Soči je ogromno zadev še iz prve svetovne vojne, ki so še aktivne. Večino se jih uniči na poligonu za uničenje,« poudari.

Tudi pod vodno gladino

»Vsa sredstva so še zmeraj nevarna, ne glede na njihovo starost. Nekatera so tako nevarna da jih moramo uničiti na mestu najdbe. Vojaški eksplozivi imajo zelo dolgo dobo delovanja, z leti izgubijo zelo malo moči. V večini primerov jih lahko uniči le človek, s kontroliranim uničevanjem,« pravi vodja civilne zaščite zahodnoštajerske regije Zlatko Šunko. Nevarna ubojna sredstva se aktivirajo na različne načine, na primer zaradi neprimernega rokovanja, če nestrokovna oseba odvija dele, zaradi premikov, udarcev po granati, stika z visoko temperaturo ali požarom in podobno. Najpogostejše najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev so na kopnem, marsikaj pa se skriva tudi pod vodno gladino.

»Tudi v reki Savi in v Zasavju so zagotovo še zakopana neeksplodirana ubojna sredstva, največkrat se najdejo pri večjih izkopavanjih, obnovi železniške proge, po večjih neurjih ali zaradi erozije tal,« še pravi Šunko.