Ko človek odpre logiko razuma ega in sprejme vedenje, da je bitje duhovne in fizične dimenzije, spozna svojo nevednost. To bi sicer lahko spoznal že prej, če bi recimo iskal odgovor, od kod našim celicam znanje, da ustvarjajo hormone in vitamine, kako postane bakterija odporna proti antibiotikom, od kod znanje človeški ribici, da ustvari nov ud, ali pa se vprašal, kaj je človekov obrambni mehanizem in od kod to znanje in moč.
Vse, kar je v tem vesolju, je struktura vibracije izvorne energije (bioenergije), je znanje, informacija in je energija hkrati. Zato tudi znanost ne more najti najmanjšega fizičnega delca, ki ga išče, da bi dokazala svojo teorijo o nastanku vesolja in življenju.
Vse strukture, od najmanjšega higgsovega bozona, ki naj bi bil ta trdni fizični delec, elektronov, atomov, celic do bitij vseh vrst, planetov, osončij in vesolja, sestavlja duh, ki je neusahljiva energija; duša, ki je neskončno znanje in zavest, ki predstavlja tisto znanje, ki določa namen posamične strukture in je povezava med duhovnim (ki je brez časa in prostora) in fizičnim vsake strukture.
Tudi naš planet Zemlja ima dušo, duh, zavest in telo. Ima tudi svoj obrambni mehanizem, ki je znanje in zagotavlja, da vse te milijarde let ohranja skladnost in harmonijo v svojem nenehnem razvoju in spreminjanju. Človek je bitje, ki ima svobodno voljo, in dokler njegova zavest vibrira na nizkih vibracijah fizične dimenzije, lahko sprejema le znanje fizične dimenzije in je polno neharmoničnega znanja, ustvarja neharmonične misli in z njimi neharmoničen razvoj. Zato je človek danes v telesu planeta Zemlja nekaj takega kot rakava celica v človeškem organizmu. Te zna človekov obrambni mehanizem »pohrustati«, če jih človek s svojimi neharmoničnimi mislimi ne ustvarja preveč. Ta pojav pozna tudi medicina. Ne ve pa, kako se to odvija. Tako kot ustvarja človek s svojimi neharmoničnimi mislimi neharmoničen razvoj celic v svojem telesu in s tem bolezni, tudi z istimi neharmoničnimi mislimi (jeza, strah, stres, zamera, pohlep…) ustvarja neharmoničen razvoj na planetu Zemlja.
Kako se Zemlja brani tega nevednega in neharmoničnega ustvarjanja človeka?
Podnebne spremembe in pojavi novih virusov, kar je ta čas osrednja tema, so mehanizmi, so informacije in energije, ki jih ustvarja obrambni sistem Zemlje. Prav s tem nam sporoča: »Človek, zavedaj se, kdo si in kaj je življenje, vedi, da si le delček celote, celica v organizmu enosti, spoznaj svojo nevednost, dvigni svojo zavest in se osvobodi balasta zmot in ideologij, ki jih v nevednosti ustvarja razum tvojega ega in v katere si ujet, da ustvarjaš slabo zase in za vse na Zemlji. Če se ne boš obrnil vase in začel spreminjati v sebi, boš pač kot nevedno bitje odstranjen z obličja Zemlje in vrnjen v življenje planeta nižjih vibracij.«
Vse, kar se dogaja v fizični dimenziji, življenje, vedno izhaja izključno iz duhovne dimenzije. Tudi človeško telo nam vedno pove z vročino, občutki in tudi drugače, da v sebi z neharmoničnimi slabimi mislimi ustvarjamo bolezni. Tako kot zastoj srca nima vzroka za sladkorne bolezni, kar trdi medicinska stroka, tudi podnebne spremembe nimajo vzroka v toplogrednih plinih. Zastoj srca in sladkorna bolezen imata izvor v pomanjkanju izvorne energije (bioenergije), kar povzročajo neharmonične misli, ki s svojo energijo zapirajo energijske kanale, da bi se naše telo polnilo z življenjsko izvorno energijo. Prav tako ta slaba energija, ki jo človeštvo zaradi ujetosti v ideologije in sisteme vladavine strahu ustvarja vedno več, vodi v neharmoničen razvoj planeta. Zavejmo se, da vedno, kadar ustvarjamo neharmonične misli, naš notranji duhovni Jaz ustvarja v nas slabe občutke.
Taka je pač tehnologija življenja našega vesolja. Deluje vedno in neodvisno od tega, ali jo poznamo ali ne, jo priznavamo ali ne. Ko jo spoznamo, lahko začnemo spreminjati sebe. Le tako pa lahko spreminjamo svet. Ni ga mogoče spreminjati na bolje tako, da bi spreminjali druge po svoji podobi.
To je trenutek resnice, ki ga čaka Zemlja.
Silvester Koprivnikar, Velenje