Poslanci SNS so k predlogu novele zakona o ohranjanju narave - ki bo v torek ob 14. uri na mizi odbora DZ za okolje in prostor, po prvotnem predlogu vlade pa bi z njim v slovenski pravni red pravilno prenesli evropsko direktivo o habitatih - vložili predlog dopolnila, s katerim predlagajo zaostritev pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij v javnem interesu v upravnih postopkih, povezanih s tem zakonom. Predlagajo pogoje, kot jih je novelirani prvi protikoronski zakon že določil v gradbenem zakonu.
Po predlogu SNS bi lahko nevladna organizacija na področju ohranjanja narave pridobila status nevladne organizacije v javnem interesu, med drugim če bi imela v tekočem in zadnjih dveh letih vsaj 50 aktivnih članov, ves čas zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe ter najmanj 10.000 evrov premoženja v vsakem od teh treh let. To bi morala dokazati z ustrezno dokumentacijo.
Predlog je razburil nevladnike. "Amandma skuša v zakon vriniti člene, ki bi odstranili vse ovire pri izkoriščanju slovenske narave ... V igri je nekontroliran dostop do narave in naravnih virov," v videu, objavljenem na družbenem omrežju facebook, opozarjajo v gibanju Balkan River Defence. Zato pozivajo k "toči e-sporočil poslancem", naj glasujejo proti predlaganemu dopolnilu.
»Pokažimo, da poslancem gledamo pod prste«
Ker pa po njihovi oceni e-sporočila najbrž ne bodo dovolj, menijo, da "je smelo, da se v torek ob 13.30 srečamo pred DZ, na Trgu republike, in z domiselnimi transparenti, pesmijo in rekreacijo opozorimo na to, da je prihodnost slovenske narave in z njo nas v njihovih rokah". "Pokažimo poslancem, da jim gledamo pod prste, saj bo glasovanje javno," so dodali.
V društvu Eko krog so poslance pozvali, naj predloga ne sprejmejo. Pri tem opozarjajo, da si v Sloveniji v zadnjih letih vse velike investicije lastijo razni gospodarski lobiji, ki so jim naravni viri in degradacija okolja zgolj sredstvo za večji dobiček. "Komisija za preprečevanje korupcije meni, da je prisotnost nevladnih organizacij v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj pomemben mehanizem zmanjšanja tveganj za korupcijo in doslednega uveljavljanja javnega interesa. Zato so nevladne organizacije trn v peti lobijem," so zapisali v današnjem sporočilu.
»Okolje ne pripada desnim in ne pripada levim«
"Okolje ne pripada desnim in ne pripada levim. Pitna voda, rodovitna prst, čist zrak, biotska pestrost in zdravi ekosistemi nimajo predznaka, niti tistega za evro. Vlada je gospodarskim lobijem pod krinko interventne antikoronske zakonodaje na široko odprla vrata, okoljskim nevladnim organizacijam pa praktično onemogočila nadzor nad zakonitostjo postopkov in okoljevarstveno sprejemljivostjo. To bi SNS in minister Vizjak zdaj zapisala še v zakon o ohranjanju narave," so dodali v Eko krogu. "Zdaj torej ne gre več za kratkoročno pomoč gospodarstvu, pač pa za načrtno in dolgoročno uničevanje narave in naravnih virov v Sloveniji," so prepričani.
V opozicijski stranki Levica medtem pravijo, da SNS opravlja "umazano delo" za vlado. "V primeru, da predlog uspe, bo to pomenilo na stežaj odprta vrata za vsakršne okoljsko uničujoče projekte: od akumulacijskih jezer na Muri in srednji Savi prek frackinga v Petišovcih do uničevanja kmetijskih zemljišč z avtocestnimi kraki in novimi magnami, do vedno novih nakupovalnih središč, do megalomanske 'prenove' Plečnikovega stadiona v Ljubljani," so v stranki zapisali v današnji izjavi. Dodali so, da bo, če bo predlog sprejet, status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave izgubilo več kot 90 odstotkov sedanjih imetnikov.
V Levici menijo, da ko gre za zaščito narave in okolja "pred nasiljem kapitala in samovoljo vlade Janeza Janše", nihče ne sme ostati tiho. Zato podpirajo protest v torek ob 13.30 na Trgu republike v Ljubljani in nasploh vsa prizadevanja za obrambo okolja pred uničevanjem pod pretvezo izrednih razmer.
Vodja koalicijske poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je po današnjem vrhu koalicije sicer povedal, da v koaliciji končne uskladitve glede dopolnila še ni.
Novela bi po predlogu vlade v zakon vnesla spremembe, povezane s prenosom evropske direktive o habitatih. Slovenija je po opominu Evropske komisije oktobra 2017 zadovoljivo pojasnila tri od šestih izpostavljenih zadev, za dokončno odpravo kršitve pa so nujno potrebne predlagane spremembe zakona o ohranjanju narave, navaja vlada.
Predlagana novela naj bi ustrezneje opredelila izjeme pri uporabi zakona v primeru naravnih nesreč ali ukrepov obrambe, vključno z opredelitvijo, kdaj ta stanja prenehajo, in z zahtevo, da se ugotovi vpliv izvajanja nujnih del na cilje ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. Z novelo naj bi med drugim tudi jasneje določili, da mora imeti vzpostavitev nadomestnega habitata enake naravovarstvene značilnosti kot nadomeščeni habitat.
