V letih od 2014 do 2018 se je vsaka osma prijava, ki jo je KPK obravnavala, nanašala na področje javnega naročanja, so v danes objavljeni analizi korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja navedli v KPK. Po ugotovitvah komisije so še posebej problematična javna naročila, ki potekajo po manj transparentnih postopkih, ter naročila, ki ne presegajo mejnega praga za uporabo zakonsko predpisanih postopkov.
Izvršitvene oblike korupcijskih ravnanj na področju javnega naročanja blaga, storitev in gradenj so zlasti prilagojeno naročilo, drobitev naročil ter sodelovanje med ponudniki oziroma med naročnikom in ponudniki.
V analizi je KPK predstavila tudi nekaj konkretnih primerov, v katerih so izraženi indikatorji korupcijskih tveganj. Na področju evidenčnih naročil je analizirala podatke o več kot 27.000 evidenčnih naročilih, oddanih v letu 2017, osredotočila pa se je na analizo naročil blaga in storitev na splošnem področju, katerih ocenjena vrednost je znašala med 10.000 in 23.000 evrov.
Med drugim je komisija obravnavala javna naročila RTV Slovenija, direkcije za infrastrukturo, javnega podjetja Marjetica Koper in javnega zavoda Kobilarna Lipica. Največkrat je ugotovila sum kršitev drobljenja naročil in sklepanja pogodb nad vrednostjo 10.000 evrov brez vključene protikorupcijske klavzule. Kjer je bilo to mogoče, je komisija podala predloge za uvedbo prekrškov.
Na področju manj transparentnih postopkov javnih naročil je komisija med drugim preučila tudi tri vsebinsko sorodna naročila, povezana z nabavo ograje na državni meji. Ugotovila je tako sum drobitve naročil kot tudi sum izvedbe naročila brez ustreznega postopka.
Prav tako je komisija ugotovila, da pri naročilu v vrednosti 204.918 evrov naročnik ni ravnal gospodarno, saj se je pogajal le z enim kandidatom, pri čemer razpisna dokumentacija oziroma pogoji niso bili ustrezno opredeljeni.
Ker je imelo izbrano podjetje na dan oddaje ponudbe neplačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varstvo in davkov, je komisija zaradi suma lažne izjave, da nima neporavnanih davčnih obveznosti, na Državno revizijsko komisijo vložila predlog za uvedbo postopka o prekršku ter podala kazensko ovadbo. Državna revizijska komisija je na tej podlagi podala obdolžilni predlog. Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča je bilo to podjetje uvrščeno na seznam gospodarskih subjektov z negativnimi referencami. Šlo je sicer za podjetje Minis.
KPK je med drugim izdala več priporočil naročnikom in tudi državni revizijski komisiji, saj je ugotovila, da je odločanje slednje lahko podvrženo korupcijskemu tveganju. Ministrstvu za javno upravo pa je med drugim predlagala, naj v prenovljeni zakonodaji predvidi rešitve za dodatno krepitev neodvisnosti delovanja Državne revizijske komisije.
