Trstenjakova je na tekmi nastopila kot prva nosilka in po prostem prvem krogu ugnala Italijanko Edwige Gwend, Kazahstanko Jolanto Berdibekovo, Rusinjo Darjo Davidovo in v polfinalu še mlado Francozinjo Manon Deketer. Še največ dela je imela z Davidovo, saj je prednost vazarija branila do konca, ostale dvoboje pa je dobila predčasno.
V finalu pa je bila njena nasprotnica zanjo vnovič nepremagljiva Japonka Miku Tashiro. Japonka je dobila vseh devet prejšnjih medsebojnih dvobojev, nazadnje lani v polfinalu svetovnega prvenstva v Tokiu. In svetovna podprvakinja je bila vnovič boljša od olimpijske ter razliko zmag in porazov dvignila na 10:0.
V finalnem dvoboju je Trstenjakova začela zelo aktivno in obvladovala borišče, Japonki pa je varovanko Marjana Fabjana iz celjskega Sankakuja uspelo umiriti. Fabjan je z roba blazine od svoje varovanke zahteval, naj nadaljuje v začetnem ritmu, a je Japonka pokazala veliko taktičnega znanja. S tem je nadaljevala in bila prvič blizu metu minuto in pol pred koncem, nato pa ji je 55 sekund do konca uspel met za vazari, ki ga je v nadaljevanju akcije v parterju spremenila v končni prijem.
"Tina je nastopila super. Na tekmi še ni pokazala, česar na sme in določenih tehnik ni delala. Tukaj smo preverjali predvsem njeno vzdržljivost. V finalu se ni borila za življenje in smrt, saj res še nismo želeli razkriti vsega. Tudi tako je bila blizu metu v prvi polovici, ko je obvladovala finale, a zmanjkalo je malo moči in hitrosti. Morda je Tina tudi malce preveč odločno začela, a vse to je zdaj le ugibanje. Dejstvo pa je, da je Japonka v drugi polovici prevzela pobudo, Tino je predvsem umirila, nato pa za zmago izkoristila eno napako," je za STA povedal trener Fabjan.
Ta je dejal, da upa, da ima njegova varovanka z današnjim srebrom tudi dokončno potrjen nastop na olimpijskih igrah poleti v japonski prestolnici, za katerega se v internem slovenskem obračunu bori z Andrejo Leški. "Zadnji čas je, da se začnemo pripravljati le še na Tokio, če želimo tam kaj doseči. Sicer bomo tekmovali le na teh turnirjih in se na koncu sezone potegovali za čim boljše mesto na jakostni lestvici."
Odličen dan je tudi za Hojakom. Ta je najprej ugnal Kazahstanca Madjarja Sembajeva, nato v podaljšku bronastega s SP 2017 Mongolca Odbajurja Ganbaatarja, pa Tareka Jamala, ki trenira v Nemčiji, a tekmuje pod okriljem begunske olimpijske reprezentance. Ko je v četrtfinalu padel še olimpijski prvak iz Londona 2012 in bronasti iz Ria 2016, je bil 22-Letni Ljubljančan na pragu največjega uspeha v karieri.
A do konca sta ga čakali še dve veliki imeni svetovnega juda. V polfinalu je moral priznati premoč aktualnemu svetovnemu in olimpijskemu prvaku Japoncu Shoheiju Onu, ki se je v Nemčiji na koncu veselil tudi zmage. V boju za bron pa je Hojak izgubil še proti olimpijskemu in svetovnemu podprvaku Rustamu Orujovu iz Azerbajdžana.
V odločilni borbi sta si oba tekmovalca hitro nabrala dve kazni, nato pa je Hojak dobil še grd udarec v nos, zaradi katerega je v končnici nastopal kar s prevezo preko obraza. Prav v zadnjem delu je Azerbajdžanec unovčil svojo večjo telesno moč in v akciji, kjer sta se za točko trudila oba tekmovalca, dosegel vazari. Prednost je z bogatimi izkušnjami obdržal do konca.
"To so bile Martinove najlepše borbe, kar sem jih sam kdaj videl. Na tatamiju se je boril odločno in brez kompromisa. Upam, da bo zdržal na ta način, saj se bo s takim judom zanesljivo uvrstil tudi na olimpijske igre," je bil nad borbami Hojaka navdušen tudi Fabjan.
